Michelinove zvezdice

Vodič je potem izhajal do leta 1920, ko se je omejil samo na odlične restavracije po Franciji. Leta 1933 sta brata Andre Michelin in Eduard Michelin uvedla svoj zvezdni sitem označevanja kvaltete. Oceno sta označila z eno, dvema ali tremi zvezdicami, ki so kasneje postale simbol za kvalitetne restavracije. Leta 1926 so restavracije ocenili z eno zvezdo, leta 1930 pa so dodali še dve. Kasneje se je ocenjevanje razširilo tudi na druge Evropske dežele. Največkrat se omenja Michelinov rdeči vodič po najbolj znanih evropskih hotelih in restavracijah, ki so prejeli Michelinovo zvezdico. Michelin objavlja tudi Zelenega vodiča za turiste in potnike, Praktičnega vodiča za osebna potovanja, Gurmasskega vodiča za gurmane, in vodiča najboljših hotelov. Spiski niso omejeni samo na Francijo, od leta 2010 naprej veljajo tudi za Nemčijo, Nizozemsko, Belgijo, Italijo, Španijo, Portugalsko, Švico, Veliko Britanijo in Irsko, kasneje pa za vso Evropo.

Poleg ene zvezdice podeljujejo tudi dve in izjemoma tri zvezdice za kvaliteto restavracije. Ena zvezda pomeni »Zelo dobro kuhinjo v tej kategoriji«, dve zvezdi »Odlično kuhinjo«, tri zvezde pa »Izjemno dobro kuhinjo«. Leta 2009 je bilo samo 26 restavracij s tremi zvezdami v Franciji in 81 na svetu.

Ocenjevalci so anonimni, kar pomeni, da nihče ne ve zanje. Obede plačuje Michelinovo podjetje. Paul Bacuse, eden od pionirjev sodobnega kuhanja, je dejal: »Michelin nam je edini vodnik, ki šteje.« Njegove ocene primerjajo z ocenami, ki jih podeljuje francoska Akademija za nagrade za najboljše filme. Medji in TV postaje ugibajo, kdo bo naslednji dobitnik Michelinove zavzdice. Enako za Michelinove nagrade za najboljše kulinarike.

Žal še noben slovenski kuhar in restavracija nista dobila Michelinove zvezdice, čeprav so prejeli že druga mednarodna kuharska priznanja.