Novoletne jedi

Novo leto je star praznik, verjetno najstarejši na svetu in mnogo starejši od Božiča. Praznovali so ga v Babilonu že pred 4000 leti. Ko so ljudje spoznali, da se naravni pojavi (npr. letni časi) in nebesni dogodki vrtijo v krogih in ponavljajo, so določili dan, ko se krogi začenjajo. Ta dan je bil nekoč spomladi, ker tedaj začne buhteti življenje: temperatura naraste, trave in listje ozelenijo, napoči čas za obdelovanje zemlje, setev itd. V Babilonu so praznovali začetek leta na dan, ko se je začela kazati Luna. 1. januar pa je dan sredi zime in ni nobenega naravnega vzroka, da ga praznujemo kot začetek leta.

Tudi Rimljani so praznovali začetka leta šele v marcu, toda njihov koledar so vladarji spreminjali in posledično je postal čedalje manj usklajen z naravnimi pojavi. Zato je rimski senat sklenil določiti natančen datum novega leta in je leta 153 pred našim štetjem proglasil 1. januar za začetek leta. Julij Cezar je izdelal svoj koledar, ki prav tako začenja leto s 1. januarjem, in ga imenujemo julijanski koledar. Še danes velja za pravoslavno cerkev. 33. papež Gregor XII. pa je uveljavil gregorianski koledar, ki šteje 365,2425 dni v letu in je malenkostno daljši od julijanskega. Prevladal je po vsem svetu. A danes znaša razlika med obema že 13 dni, tako da začenja leto šele 14 januarja. Judje pa so obdržali svoje novo leto, ki začenja 22. septembra.

Čeprav so Rimljani v prvih stoletjih še praznovali novo leto, pa je katoliška cerkev proglasila praznovanja za poganska. Kasneje je cerkev prilagajala svoje praznike, tudi novo leto, poganskim praznovanjem. Ponekod so novo leto praznovali kot dan Kristusovega obrezovanja. Kasneje naj bi bil dan Marije matere božje. Vendar je Cerkev v srednjem veku še vedno nasprotovala praznovanju novega leta. Zahodni narodi so ga začeli množično praznovati ele pred kakimi 400 leti. Leta 1622 je papeški koncilij proglasil 1. januar kot začetek leta.

Novo leto je bilo povezano tudi z nekaterimi verovanji in praksami. V Babilonu so morali na ta dan ljudje vrniti vse sposojeno poljedelsko orodje lastnikom. Danes je glavno obeležje čestitanje s srčnimi željami za prihajajoče leto in obdarovanje sorodnikov in prijateljev.

Okoli leta 600 pred našim štetjem so začeli v antični Grčiji povezovati novo leto z otroštvom. Njihov bog vina, veselja in zabave Dioniz je paradiral z otrokom v košari, kar naj bi pomenilo ponovno rojstvo tega boga, ki je postal tudi zaščitnik plodnosti.

Ljudje so verovali in marsikje še verujejo, da dogodki, ki se zgodijo tega dne, vplivajo na dogodke v vsem letu, npr. nesreča, slaba ali dobra volja, konflikti itd. Zato so ga praznovali veselo in skupaj s prijatelji in sorodniki. Marsikje pa so verovali, da prvi obiskovalec na novoletni dan prinese v hišo celoletno srečo ali celoletno nesrečo.

To naj bi veljajo tudi za jedi. Dobra, bogata jed se bo obnavljala vse leto in zato so postale gostije bogate in razkošne. Ponekod so verovali, da prinaša hrana v obliki kroga posebno srečo, ker s tem simbolizira koledarsko leto. Ali iz tega izvirajo jedi v obliki kolobarjev, kot jo imajo kolači, potice in ameriški donutsi? Morda. Skoraj v vseh kulturah pa imajo vsaj eno jed, ki jo obvezno pripravljajo za novo leto, ker naj bi prinašala srečo, obilje in zdravje.

Različna ljudstva so kuhala za novo leto posebne jedi. V Nemčiji in na Nizozemskem so pripravljali svinjino s kislim zeljem, ki naj bi zagotavljala, da bodo jedci imeli vse leto dovolj za pod zob. V Bosni in nekaterih delih Srbije in Hrvaške je imela podobno vlogo sarma, ki naj bi zagotavljala zdravje in bogastvo. Italijani pripravljajo debelo svinjsko klobaso cotechino z lečo, ki naj bi zagotavljala izobilje. Tudi v Avstriji, Nemčiji in Švedski naj bi svinjina prinašala srečo. V Grčiji so pekli kolač vasilopeta, v kateri je bil srebrn kovanec. Na Kubi so takoj po polnoči pojedli 12 grozdov, kar naj bi simboliziralo 12 prihajajočih mesecev. Podobno so Španci pospravili 12 grozdnih jagod. V Nemčiji so imeli podobno vlogo slaniki, ki so jih začeli jesti, brž ko je ura odbila dvanajst, kar naj bi prinašalo srečo. Poljaki so si privoščili kisle slanike. V južnih državah ZDA so prinašale srečo jedi s fižolom s črnimi očmi (navada naj bi imela afriški izvor), zelenjavne jedi, npr. zelje, koleraba, ohrovt ali špinača, pa naj bi prinašale denar. Koruzni kruh je zagotavljal bogastvo. Zelenjavo so jedli tudi v drugih deželah, npr. v Koreji slavni kimči, v srednjeevropskih deželah pa kislo zelje. Na Filipinih mora biti miza opolnoči obložena, kar naj bi zagotavljalo obilje hrane vse leto. Na njej ne sme manjkati sedem različnih okroglih sadežev. Na Danskem so jedli polenovko in na Nizozemskem ocvrto sadje v testu. Judovska novoletna kuhinja vsebuje črnooki fižol, ribo, jabolka in peso. Na Škotskem je posebno pomembna prva oseba, ki stopi v novem letu v hišo, ker bo med letom imela podoben temperament vsa druščina. Zato so izbirali vesele in srečne ljudi, neveste, ženine, veseljake in podobne ljudi. Na Kitajskem so uporabljali lunarni koledar, novo leto (letos 18. februarja) pa je bil največji praznik, ki je trajal dva tedna in se je končal z dnevom lampijonov. Bil je razlog za veselo praznovanje, ki je za naše pojme presegalo vse meje. Na mizah so imeli pečene race, ribe, kislo-sladko svinjino ali škampe in razne odišavljene rižote ter druge slavne kitajske jedi. Pečena svinjina ni smela manjkati. Tudi naši slovenski predniki so kuhali in pekli dobre jedi, npr. prato, svinjsko pečenko s krompirjem, krvavice, pečenice in pa seveda potico.

Sčasoma so se začele jedilne navade na praznike spreminjati. Danes dajejo ljudje za novo leto na mizo vse, kar je zanje najboljše in se ne ozirajo na pretekle navade. Prerasle so v silvestrovanja (po 33. papežu Silvestru), na katerih strežejo najbolj izbrane in najdražje jedi. Ljudstvo pa se zabava ob štantih z enostavnimi dobrotami: pizzo, čevapčiči, hamburgerji, frankfurterji (»vročimi psi«), krofi in drugo hitro hrano.

Za konec še novoletne jedi na Marsu. Marsovci nadevajo solatne liste z mletim mesom črnih kač Ojduš, poprhanih z iztrebki tamkajšnjih lastovk Primejduš. Verjetno še noben Zemljan ni prisedel k njihovi mizi.