Prehrana in kuhanje poleti

poletnih razmerah si gospodinja želi predvsem nezahtevno in hitro kuhanje, vendar ne na škodo kakovosti. To dosežemo na različne načine. Eden je uporaba receptov, ki ne zahtevajo dolgega kuhanja. V kulinarični Sloveniji jih odkrijemo veliko. Drugi način je uporaba naprav, ki neposredno ali posredno skrajšujejo kuhane. Najprej moramo omeniti mikrovalovno pečico, ki uporabi kakih 50% manj energije in kuha 30% hitreje.Ta pečica manj segreva prostor, v katerem kuhamo. Sicer pa smo v Kulinarični Sloveniji objavili o mikrovalovni pečici članek, med recepti pa je tudi nekaj takih, ki so ji prirejeni. Na drugem mestu omenjamo indukcijski kuhalnik Njegova glavna odlika je ta, da se posoda in hrana segrevata, štedilnik ali kuhalnik pa ostane hladen. Na tretjem mestu omenjamo posode, ki kuhajo na višji pritisk in zato hitreje. Sicer pa lonce na pritisk vsi poznamo (včasih smo jim rekli ekonom lonci). Na četrtem mestu so jedi na žaru, ki jih tudi vsi poznamo. Lahko poskusite s kuhanjem na sončno energijo, o katerem smo objavili v Kulinarični Sloveniji poseben članek.

Poleti uživamo več hladnih jedi. Pri tem ne mislimo samo na sladolede, solate in kompote, temveč tudi na juhe. Med našimi recepti najdemo 9 receptov za odlične hladne juhe.

Poletje je čas enolončnic in jedi na žlico, ki z njimi skrajšamo kuhanje, ker vse obroke skrčimo na enega. Če jih pripravimo vnaprej, jih kasneje samo pogrejemo. Mnoge enolončnice tudi zamrznemo (če nimajo krompirja, rib ali gob). V Kulinarični Sloveniji dobimo kar 46 receptov za enolončnice.

Veliko poletnih jedi pripravimo iz malo maščobnega jogurta, ki je zelo osvežilen. Z njim nadomestimo kislo smetano, uporabljamo ga kot dodatek juham, omakam in kot preliv za solate. Odlični so jogurtovi napitki (poglejte recept za indijsko pijačo lasi) in jogurtovo pecivo. Tudi receptov za jogurtove jedi in pijače je med recepti veliko.

Poletje je čas zelenjave in sadja, vsebujejo veliko vitaminom in mineralov, ki jih organizem potrebuje zaradi povečane fizične aktivnosti. Dodajamo dnevne obroke beljakovin, ki jih dobimo v mesu, soji, jajcih in mlečnih izdelkih. Maščobe so poleti manj primerne, čeprav sproščajo veliko energije. Zaradi njih in drugih težko prebavljivih jedi (zlasti mastnega mesa) postanemo leni in manj pripravljeni za fizično aktivnost.

Poletje pa je tudi čas gob, čeprav so težko prebavljive, ker tedaj rastejo, zlasti v avgustu in septembru. Gobe uporabljamo predvsem kot dodatek drugim jedem oziroma kot začimbo. V Kulinarični Sloveniji je objavljena Mala enciklopedija gob, kjer dobimo vsa potrebna navodila za nabiranje in kulinarično pripravo. Poleg tega je med recepti tudi kategorija »gobe«.

Poletje je vroč letni čas, zato velikokrat ni prijetno kuhati v stanovanjih in drugih zaprtih prostorih. Tedaj si pripravimo raženj ali žar na vrtu, verandi, ob počitniški ali vrtni hišici ali ob šotoru. Vsi znamo peči čevapčiče, ražnjiče in pleskavico, toda na žaru lahko spečemo marsikaj drugega, razen vseh vrst mesa tudi zelenjavo (npr. sladki grah, gobe, buče, jajčevec, papriko, radič, celo banane in breskve), med našimi recepti dobimo kar 41 receptov za jedi na žaru. Narežemo jih na primerne rezine in poškropimo z oljem ali maslom. Bolj pestro je, če je jed sestavljena iz raznih vrst mesa in zelenjavnih jedi. Med nabodene kose jedi vložimo vejice rožmarina, kotlete odišavimo z žajblovimi listi in vegeto. K jedem na žaru spadajo tudi namakalne omake, ker je meso na žaru pogosto presuho. Za jedi na žaru velja, da jih moramo čim hitreje ponuditi. Če stojijo, spremenijo barvo in postanejo trde. Premalo pečeno meso na žaru je v sredini še krvavo, preveč pečeno pa suho in togo. Na žaru pečemo tudi različne vrste toplih sendvičev. Rezini kruha ali toasta namažemo z maslom, med njiju pa vtaknemo sir, gobo, šunko, narezano hrenovko itd. Ko je sendvič na eni strani popečen, ga zapečemo še po drugi strani.

amesto tople jedi z žara se zelo priležejo hladni prigrizki in sendviči. Med sestavinami pa mora biti veliko zelenjave (kumarice, redkvice, paradižniki, paprika in sveža solata). Krušno podlago namažemo s skuto, pašteto, majonezo ali maslom.

Poleti so praktične napol pripravljene in instant jedi, ki jih dobimo v naših marketih veliko.

Ker se v poletni vročini hrana hitro pokvari, uporabljamo zamrzovalnik. V njem hranimo narejene in napol pripravljene jedi. Med slednjimi so razni zavitki, sojine polpete, sojina skuta tofu, kruhovi in skutni cmoki, sirovi štruklji idr. Ko jih enkrat odmrznemo, jih ne zamrznemo več.

Poletne solate niso samo priloga k jedem, temveč so lahko samostojne jedi, ki jih ponudimo kot enolončnice. Med recepti najdemo veliko takih solat.

d peciva se poleti najbolj prileže lahko prebavljivo in ohlajeno sadno pecivo, ki ga pripravimo iz sadja, jagodičevja, skute in sladoleda. Jagode, borovnice, maline ali brusnice lahko naberemo sami na nedeljskem izletu. Pecivo okrasimo s smetano, sladoledom in sadjem.

Glavna poletna slaščica pa je sladoled, ki ni namenjen samo lizanju, temveč ga uporabljamo tudi v gospodinjstvu. Kdor ima napravo za sladoled, si ga po navodilih lahko pripravi sam. Iz sladoleda delamo tudi torte, kasate, dodajamo ga sadnim kupam in pecivu. Iz njega pripravljamo napitke, najbolj znana je ledena kava, z njim celo nadevamo tople omlete.

Poleti popijemo več tekočine kot v kateremkoli drugem letnem času. Najbolj zdravi in osvežilni so sadni sokovi, posebno sveži, narejeni neposredno iz sadja. V njih so bolje ohranjeni vitamini. Pripravimo jih s sokovniki. Pijemo jih pred obrokom kot aperitiv, med obroki in vselej, kadar smo žejni. Zelo osvežilen je kozarec svežega soka zjutraj in zvečer pred spanjem. V Kulinarični Sloveniji so objavljeni recepti za naravnost ogromno število različnih napitkov.

Sadne, zlasti pa zelenjavne sokove uporabljamo tudi za kuho. V sokovniku stružimo vse vrste sadja skupaj z lupino, ker je v njej največ vitaminov. Od zelenjave uporabljamo sok korenja, zelene, kolerabe, rdeče pese, zelja in kislega zelja, paradižnika, kumare, melone in rabarbare. V napitkih jih velikokrat mešamo. Jabolčni in korenov sok sta podlaga, ki ji dodajamo druge sokove. Včasih mešamo sokove z mlekom ali jogurtom. Odlični do sokovi s kokosovim mlekom. Sokovom dodajamo smetano in sladoled. V Kulinarični Sloveniji dobimo tudi recept za kokosov sladoled in kavne napitke.

ed počitnicami zgubljamo kilograme s športom in gibanjem, toda za marsikoga, ki želi shujšati, je to premalo, ker se trpa s težko hrano. Zato se izogibamo preveč kalorične hrane, maščobi in ogljikovim hidratom, lasti sladkorju, razen kadar premagujemo napor. Sladkor lahko zamenjamo z drugimi sladili.

M.P.