Kuhanje v sopari

oparnik je posebna posoda oz. več posod za kuhanje hrane v sopari. Običajni soparniki so sestavljeni iz treh delov: V spodnji skledi je voda, v sredini je situ podobna posoda, ki se tesno prilega skledi za vodo, zgoraj je pokrov. Hrano položimo v situ podobno posodo na prtiček ali pa na krožnik, ki je manjši od posode. Sopara kroži okoli hrane in jo skuha. Pokrov je nujno potreben, da sopara ne uide iz soparnika. Nekateri soparniki imajo več situ podobnih posod, ki jih polagamo drugo na drugo. S tem povečamo kuhalno površino in prihranimo energijo. Ker je v "nadstropjih" različna temperatura, lahko s premeščanjem situ podobnih posod uravnavamo temperaturo kuhanja.

Znani in dekorativni so azijski soparniki, narejeni iz bambusovine. Spominjajo na naša rešeta. Prodajajo jih v azijskih trgovinah. Številne in pestre soparnike dobimo v azijski trgovini na celovškem živilskem trgu (...). Bolj razširjeni so kovinski soparniki, v mikrovalovnih pečicah pa lahko uporabljamo plastične. Posebne soparnike uporabljamo za kuhanje riža. Imajo obliko lonca, odprtinice v srednji posodi pa so majhne, da riževa zrna ne smuknejo v vodo v spodnji posodi. Sicer pa je mogoče kuhati riž tudi v običajnem soparniku. Če ga nimamo, si ga v sili sestavimo sami iz tega, kar imamo doma. Vzamemo večjo in globljo skledo, vanjo vlijemo vodo, v sredino pa položimo skodelo, ki sega nad vodo. Nanjo položimo krožnik ali pladenj. Skledo pokrijemo s pokrovom. V takem doma sestavljenem sopariku lahko kuhamo enako dobro kot v bambusovih ali kovinskih. Vendar moramo paziti, da se krožnik ne prevrne in da posoda ne ostane brez vode.

Morda se vam bo posrečilo narediti še bolj pripraven soparnik iz sita, rešeta ali odcejevalnika. Vložimo jih v skledo, ki se ji mora tesno prilegati, na dnu pa mora ostati dovolj prostora za vodo. Pokrijemo s pokrovom. Takšen soparnik je zelo podoben pravemu, uporaben pa nič manj.

Japonci proizvajajo zložljive kovinske soparnike, ki jih raztegnemo, položimo v vodo, nanje pa naložimo hrano. Razširili so jih po vsem svetu in so zelo uporabni v majhnih kuhinjah za malo jedcev in na taborjenju. Uporabljamo jih tudi kot rezervne soparnike.

elo izvirne soparnike je uporabljala stara slovenska kuhinja. Čez lonec z vrelo vodo so poveznili redko tkano blago, vanj pa vložili hrano. Lonec so pokrili s pokrovom. Še bolj posrečeno so soparili štruklje. Zavili so jih v lanen prt in to obesili na kuhalnico, ki so jo položili čez lonec z vrelo vodo. V pol ure so bili štruklji kuhani in na mizi. Zares je škoda, da smo pozabili na marsikatero kuharsko umetnijo , ki so jo poznale naše prababice.

Soparjene jedi (npr. riž, štruklji, cmoki) ostanejo mnogo bolj kompaktne kot kuhane v vodi in mnogo bolj sočne, kot pečene v mikrovalovni pečici. V vodi kuhane jedi so pogosto vodene ali pa nam razpadejo in se razkuhajo. To se v soparniku ne dogaja, v njem se jedi tudi ne prismodijo.

Na splošno velja, da imajo soparjene jedi boljši okus kot jedi, kuhane v vodi. Stročji fižol, kuhan v sopari, ima močnejši stročje-fižolov okus kot kuhan v vodi. Ker voda ne absorbira arome, so jedi bolj aromatične, kar velja še posebno za zelenjavo, gobe, ribe in začinjene jedi. Soparjene jedi so tudi bolj svežega videza, zelenjava je npr. bolj zelena in se manj skrči. Rdeča kitajska špinača ostane v soparniku rdeča, v vodi pa postane zelena. Hrana, kuhana v sopari, obdrži tudi več snovi, ki jih potrebuje organizem in je bolj zdrava. Ker se manj skrči, hitreje nasiti, čeprav postanemo potem hitreje spet lačni.

Soparnik je odlično sredstvo za pogrevanje hrane. Še posebno se obnese za pogrevanje jedi, ki se rade prismodijo, in preveč suhih jedi (npr. ostankov mesa, štrukljev, riža, omlet, polente ipd.). V soparniku se dobro skuhajo tudi polpripravljene jedi, ki jih dobimo v trgovinah (npr. pogrej in pojej), dostikrat zamrznjene (npr. sirov, krompirjevi ali kaki drugi cmoki, sirovi štruklji ipd.). iz sirovih štrukljev ne uide sir, štruklji pa v sopari narastejo in ostanejo polni. V sopari lahko kuhamo vse vrste narastkov in pudingov, ki jih drugače kuhamo v vodi in na štedilniku.

soparnikih se hrana segreje na 80 stopinj in pri tej temperaturi skuha. Zato se ohranijo mnoge zdravilne snovi (zlasti vitamini in minerali). Ni brez razloga trditev, da je soparjena hrana mnogo bolj zdrava kot hrana, kuhana na klasičen način. Tega se je moral zavedati tudi sultan Bajazid, ki je od svojih kuharjev zahteval čim več soparjenih jedi. Soparjena hrana je primerna za osebe, ki želijo shujšati in za mnoge bolnike. Med soparjenjem veliko maščobe odteče v vodo (zato se npr. kuhana raca precej skrči), zato taka hrana ni v ustih nikoli premastna.

Toda kuhanje v sopari ima tudi slabo stran: traja namreč dalj časa kot v vodi. Kljub temu se splača poskusiti.

Med recepte bomo v kratkem vložili 10 izbranih receptov za soparjene jedi. Tukaj pa prikazujemo samo splošna navodila za soparjenje zelenjave in riža.

Oprano in narezano zelenjavo položimo na krožnik in po želji premažemo z maslom. Soparimo jo v soparniku tako dolgo, da se skuha. Soparjeno zelenjavo lahko prelijemo s kakšno omako, lahko pa jo samo solimo in uporabimo za sestavimo pri nadaljnjem kuhanju.

Skodeli riža dodamo 2 do 3 skodele vode. Riž dobro operemo in odcedimo. Nato ga vsujemo v vodo, ki je nekoliko bolj slana kot običajno. Na klasičnem štedilniku ga kuhamo tako dolgo, da voda zavre. V pokriti posodi naj stoji 5 minut. Nato ga odcedimo in stresemo v srednjo posodo soparnika. V pokritem soparniku se riž kuha, dokler ni mehak. Soparjen riž je okusnejši od riža, kuhanega v vodi. Nikoli se ne sprime in ne postane "pocast". Poleg tega se ne more prismoditi. Soparjen riž lahko uporabimo kot sestavino pri nadaljnjem kuhanju.

V.P.