Velika noč in pirhi (pisanice)

Velika noč je poleg božiča največji krščanski praznik. Ne praznujemo pa samo na velikonočno nedeljo – praznovanje se začne že en teden prej, to je s cvetno nedeljo, in traja ves velikonočni teden. Ne glede na to, ali smo verni ali ne, veliko noč praznujemo vsi tudi kot praznik pomladi, veselimo se okraševanja stanovanja in izdelave pirhov ter priprav dobrih prazničnih jedi.

Pirh ali velikonôčno jajce je tradicionalen velikonočni okrasek, ki ne sme manjkati na nobeni mizi. Jajca se trdo skuhajo, nato pa se barvajo in krasijo. Nekoč so pirhe barvali z naravnimi materiali, npr. s čebulo. Barvanje s kuhanjem jajc v čebulnih olupkih je priljubljena tehnika še danes. V Sloveniji se lahko pohvalimo z bogato dediščino barvanja jajc v najrazličnejših tehnikah. Znane so predvsem prekmurske remenke, praskanke in belokranjske pisanice ali pisanke, ki sodijo med najlepša velikonočna jajca v Evropi. V novejšem času sta se tradicionalni zbirki pridružila še vrhniški in brkinski pirh.Sodobne pirhe barvamo na najrazličnejše načine, vse je dovoljeno, pomembni sta le naša domišljija in iznajdljivost.

Pirhi nekoč in danes

Belokranjske pisanice in drsanke

Belokranjske pisanice in drsanke

Od pradavnine je jajce vir in simbol življenja. V naših krajih so velikonočni pirhi ljudska umetnina, ki ima svojo govorico. Velikonočni pirh je bil darilo dekleta fantu. Dekle, ki ni smelo fantu z besedami povedati, da ga ima rado, je svojo ljubezen »napisalo« na pisanico:

Pisanica rdeča – ljubezen goreča.
Ti Pisanico dam – Te rada imam.

Tako je govorila pisanica drobno ljubezensko pisemce.

V veliko slovenskih krajih so nekdaj velikonočne jajčne lupine, raztresene okrog hiše, varovale domačijo pred kačami, mravljami in mrčesom. Iz članka Pod lipo domačo avtorice Dušice Kunaver. Najbolj značilna tehnika krašenja belokrajske pisanice  je bila batik tehnika, ki se uporablja tudi pri barvanju tkanine. Površine, ki jih ne želimo obarvati, prekrijemo tako, da se barva na teh mestih ne prime. Motivi so zelo različni – pogosto so to cikcakaste črte, spirale, trikotniki ali polževe hišice. Nekatere pisanice imajo nabožne napise, nekatere pa tudi ljubezenske. To področje pozna tudi drsanke, ki so iz okolice Metlike. Drsanke delamo na ta način, da na pobarvano in kuhano jajce delamo okraske z nožkom.

Prekmurske remenice

Remenice ali remenke najdemo v Prekmurju, kjer beseda remen pomeni rdeč. Tudi te remenice so narejene v batik tehniki, torej z voskom. Za pisanje z voskom uporabljajo enak pripomoček kot v Beli krajini, le da ga v Prekmurju imenujejo trajtar ali klükec. Tudi tu so v uporabi tri barve - črna, rdeča in bela.. Motivi so predvsem abstraktni okraski z geometričnimi liki  in cvetlični motivi.

Brkinski pirh

Brkinski pirh

Postopek izdelave  brkinskega pirha je podoben prekmurskim in  belokranjskih drsankam, razlikuje pa se po motivih. Upodobljeni so predvsem nageljni, srčki, golob ali lastovka z vejico v kljunu, razne druge živali,  pa tudi nabožni motivi, kot so velikonočno jagnje, goreče srce in napisi npr. IHS.

Vrhniški pirhi

Vrhniški pirhi so novejšega datuma. Leta 1995 je ime patentiral Franc Grom. Pirhi so zdelani s prebadanjem jajčne lupine.  Posamezen pirh ima od 700 do 17.000 luknjic. Izdelovanje takšnega pirha pa je zelo zahtevno, veliko lupin  tudi poči. Na vrhniških pirhih so  med drugimi upodobljeni tudi motivi nageljnov in klekljane čipke. vrhniški pirh je postal znan tudi v tujini in ga uvrščajo na pomembne svetovne razstave pirhov.

Pirhi iz oblancev

Pirhi iz oblancev

Družina  Mrvar iz Dobrunj pri Ljubljani  že več kot 20 let nadaljuje dolgoletno  tradicijo izdelovanja “ljubljanskih” butaric iz oblanja. Njihovi znani izdelki so cvetnonedeljske butarice, sčasoma pa so  razvili mnoge dekorativne izdelke, kot so pirhi iz oblanja, posodice iz oblanja, dekorativni obeski za božična in novoletna drevesca, darilne embalaže itd.

Pirhi, pobarvani z naravnimi barvili

Na surovo jajce namestimo rastlino, npr. deteljico, cvetove in različne trave. Da se med kuhanjem rastlina ne premakne, je treba jajce tesno oviti v gazo ali ženske najlonke. Mrzli vodi dodamo liste temne čebule ter žlico kisa in soli. Vodo z jajci in barvilom počasi segrevajmo, da zavre, in kuhamo 15 min. Jajca vzamemo iz vode, jih oblijemo z mrzlo vodo ter odstranimo  povoj. Prihe namažemo s slanino, da se bodo svetili. Po kuhanju se tam, kjer smo dali rastlino, jajce ne obarva in ohrani naravno barvo.

Velikonočne butarice

Zelo znane so tudi “ljubljanske” butarice iz oblanja, ki ne manjkajo na praznično pogrnjeni velikonočni mizi. Najlepši pogled pa nudijo stojnice v velikonočnem času, ki so prava paša za oči.

Sodobni pirhi - domišljija ne pozna meja

Kako izpihamo jajce

Za izpihovanje so primerna jajca z močno lupino. Na dveh koncih s šivanko ali šilom izvrtamo luknjici in vsebino z malo truda izpihamo. V hobi trgovini pa lahko kupimo tudi poseben pripomoček. Izpihana jajca lahko nato krasimo po mili volji: tradicionalno z barvanjem, batik tehniko, s praskanjem, v novejšem času s servietno tehniko, nanje lepimo čipke in štance, naredimo mozaik, marmoriramo, pišemo in rišemo s flomastri za keramiko, slikamo z akvareli, jih uporabimo za izdelavo figuric in podobno.