Najboljši čapati v mestu

članek: kulinarika, avtor: @Kult

Spominjam se obdobja ob vstopu v tretje tisočletje, ko sem si omislil prvi in do zdaj edini aparat za peko kruha. Zelo me je pritegnila možnost pridobitve časa, ki ga je terjala običajna peka kruha. V aparat sem lahko naložil vse potrebne sestavine, nastavil timer, da se je gnetenje in peka sprožila nekje sredi noči in je bil zjutraj na voljo svež kruh. V začetku je bilo nekaj nerodnosti pri peki. Odkrival sem pasti ob uporabi le bele pšenične moke. Pri peki je kruh narasel kot jedrska goba, da je kar privzdignilo pokrov aparata. Rezultat je bil kljub temu okusen in dišeč kruh v obliki gobe.

Teh tehnoloških izzivov sem bil deležen v obdobju razmaha mobitelov, ko je strmo naraščal delež uporabnikov, hkrati pa je bilo tu tudi obdobje, ko je vse več ljudi ugotavljalo, da imajo celiakijo, da jim gluten ne ustreza. Ne vem zdaj natanko, kaj je prišlo pod Alpe prej, mobiteli ali celiakija. Dejstvo pa je, da v moji rani mladosti, v prejšnjem tisočletju, celiakije in mobitelov nismo poznali. Zadevi do zdaj še nisem prišel do dna, sumim pa, da so to zaslužni razni sevi pri kupljenem kruhu, lahko pa tudi zaradi kultiviranja in GSO degradacije pšenice. Za teoretike zarote morda tudi G5.

Osebno sem ugotavljal razliko med uživanjem kruha iz domače pečice ali kupljenega kruha. Ne glede na tip ali vrsto moke, razlika je bila občutna. Učinki so se kazali predvsem v slabši prebavi in zaprtju. Prav to me je vodilo v prepričanje, da je predvsem problem v vseh čudnih dodatkih, ki so nam prinesli kruh tretjega tisočletja. V drugem tisočletju je bil kruh povsem drugačen.

Gluten. Veliko se je pisalo o njemu, bil je na slabem glasu. Kruh iz denimo samo ajdove moke se ne obnese, na klasičen način peke nikakor ne. Ob klasični peki kruha bi bil kruh iz izključno ajdove moke po strukturi podoben žaganju.

Ko pa sem poskusil z aparatom za peko kruha, sem ugotovil pravi postopek za 100% ajdov kruh, brez dodatka kake druge moke, kake kemije tudi ne. Ščep soli, malo olivnega olja, kvas in bistveno več vode, da je mešalni mehanizem sploh lahko gnetel glinasto strukturo ajdove moke.

Rezultat je bil fenomenalen, okus nadvesoljski, barva neverjetno impozantna vijolična. Bil je to kruh, kakršen v trgovinah ali pekarnah ni na voljo, razen morda kemično integriranih kruhov.

Po tem odkritju sem v aparatu pekel večinoma le še ajdov kruh. Aparat mi je služil skoraj 10 let, približno.

Odpoved mojega krušnega aparata se po nekem naključu pokriva z mojo odločitvijo prehoda na brezmesno prehrano. Odločitev je bila spontana, nenačrtovana. Sredi nekega jesenskega dne, mislim da 2009 ali 2008, tam nekje. Sredi dneva sem se odločil, da ne bom več jedel mesa. Šlo je za preblisk, lahko tudi razsvetljenje, niti ne vem, pa niti ni pomembno. Odločitev je bila neomajna in trajna, meso sem črtal iz prehrane ne preko noči, temveč preko trenutka sredi dneva.

Takrat sem začel odkrivat svet čapatijev, ploščatih nekvašenih kruhkov. Za osnovo sem sprva vzel izviren recept za čapatije, ki sem ga prilagodil in dvignil delež polnozrnate moke v testu. Razmerje je tako postalo 1:1. Po nekje 15 letih domače peke čapatijev sem po svoje razvijal recept za izvrstne, hranljive in zdrave nekvašene kruhke, na pogled podobne palačinkam.

Recept za čapatije:

Sestavine:
250 g navadne bele moke
250 g pirine polnozrnate moke
2-3 žlice olivnega ali kakega drugega nerafiniranega olja, razen bučno, ki se ne obnese najbolje
skodelica posušenih in zdrobljenih vršičkov koprive
ščepec soli
ščepec kurkume
ščepec mlete kumine, lahko tudi v zrnju
droben ščepec popra (zaradi vezave s kurkumo)
voda*
Dobra in pozitivna energija, v neomejenih količinah dodajamo v celotnem postopku priprave, ključna in zelo pomembna meta-sestavina

*Namesto vode lahko dodamo gosto zelenjavno juho (lahko gosta kot špinača). Po osebnih izkušnjah je lahko juha mešanica poljubne vrtne zelenjave, divje zelenjave ali oboje hkrati. Najbolje pa se obnese gosta lečina juha, gosta kot špinača. A vse vrste zelenjavnih juh so ustvarjale izvrstne, okusne in hranljive čapatije.

Postopek:
Vse suhe sestavine damo v večjo skledo, primerno za gnetenje. Premešamo, da se sestavine med sabo porazdelijo. Dodamo olje in spet premešamo, da se prepoji. Potem postopoma dodajamo gosto juho ali vodo, če juhe ni na voljo. Dodajamo postopoma in pomalem, da se lepo počasi vpija in vmes ves čas gnetemo. Pomembno je, da se testo na koncu ne lepi na prste (in tudi na valjar ne) in da se doseže ravnopravšnjo gnetljivost. Testo torej ne sme biti ne prevlažno ne presuho. Predvsem zato je potrebno postopno in po malem dodajat juho/vodo. Ko je testo lepo voljno gnetljivo brez lepljenja med prsti ali za nohti, lahko testo pokrito stoji nekaj časa, ni pa nujno, če so časovne omejitve. Bolj je pomembna meta-začimba pri valanju in peki.

Testo razdelimo na manjše kose in oblikujemo v kroglice premera 2-3 cm.. Nastavimo glasbeni izbor, lahko meditativna nature glasba, klasika, lahko tudi rock'n roll, važen je dobri osječaj.

Pri valjanju se popolnoma posvetimo testu. Pogovor po telefonu stisnjen z ramo ob uho in hkratno valjanje testa ni ok. Predano in natančno zvaljane kroglice (debeline1-2mm) zlagamo na čisto kuhinjsko brisačo.

Ko moramo zvaljat še zadnjih 6 kroglic testa, postavimo inox nerjavno posodo z debelim dnom na keramično ploščo, stopnja 7/9. V tem času bo ponev ravno prav vroča. Če uporabljate plinski štedilnik, se je potrebno ravnati po občutku, ponev ne sme biti prevroča niti prehladna ob začetku pečenja.

Ko so vse kroglice razvaljane, jih dajemo v ogreto posodo, popečemo 1-2 minuti na vsako stran. Vmesni ples z metlo po kuhinji ob dobri glasbi, ni ok. Vmesno pomivanje posode še manj, čapatiji bodo zanesljivo prikurjeni, ožgani. Čapatiji potrebujejo vas in vašo polno pozornost.

Pred zaužitjem:
Čapatiji so dobri le sveži, treba jih je pojesti isti dan. Če ostanejo, ni hudega. Preostanek čapatijev enostavno posušite in shranite v papirni vrečki ali stekleni posodi na sobni temperaturi. V omari boste tako imeli vedno na voljo najboljše mlince ever.

Priporočilo za zdrav okusen sendvič iz čapatija: Akult namaz, nasekljan svež čemaž, sušen paradižnik, vložen v oljčnem olju) cvetovi in mladi listi trobentic, to razporedimo na čapati, zavijemo in zaužijemo.

Robert Ivanc, Akult zeliščarstvo in divja hrana s.p.

Namaz divje dobrega okusa, kjer lahko že v okusu začutite vnos energije. Je bogat z vlakninami, omega 3, beljakovinami in nenasičenimi maščobnimi kislinami. Izvrsten je že ob zajtrku, optimizira prebavo in presnovo za cel dan, učinkovit je za lažje premagovanje tako fizičnih kot miselnih aktivnosti, izvrsten pa je tudi za hitrejšo regeneracijo po športnih in fizičnih aktivnostih.
 
Več o ostalih kvalitet namaza, načinu naročila in prevzema boste našli na povezavi: https://www.facebook.com/akultsonaravnobivanje

Forumi (vroče teme)

Kaj jutri za kosilo?Trixi
MOJ vrtmalaga
malo za hecanjica1998
Kaj danes za zajtrkjohana
Ločevanje živil 90. dni - 5. deldočka

Video recepti