Prehrana med ujmami

Ljubljansko barje med poplavo jeseni 2010

Mnoga gospodinjstva imajo hrano doma le za dva ali celo samo en dan, ujma pa jih odreže od trgovin in trgov za več dni, celo teden dni in več. Rudarji v Čilu bodo ostali pod zemljo kar štiri mesece, v Bangladešu in sosednjih deželah so bili mesec dni, celo v New Orleansu je trajala ujma nekaj tednov, pomoč pa je bila pozna in nezadostna.

V socializmu so oblasti ukazale, naj imajo gospodinjstva zalogo hrane in vode za mesec dni – najbrž pa se tega niso vsa držala. Teh ukazov ali predlogov ni več, zato prizadete osebe toliko bolj tožijo, da jim vsega primanjkuje. Zaloge bi morali imeti vsaj za 14 dni, če želimo ujmo zadovoljivo preživeti.

Prizadeti dobivajo hrano iz domače zaloge (kar je najbolj zanesljivo), od sosedov ali humanitarnih organizacij, od lastnih pridelkov (pri nesrečah, kot so poplave, jih ponavadi odnese in jih nimajo več). Od domačih zalog se priporoča hrana, ki traja dolgo – npr. krompir, moka, testenine, zimske buče, suho pecivo, sladkor, trdo sadje, prepečenec in razne pločevinke s fižolom, mesnim zajtrkom in drugimi jedmi, ki jih ni treba dolgo kuhati. A morajo biti tesno zaprte v vrečkah ali posodah. Zavezniški letalci, ki so jih sestrelili, so imeli s seboj čokolado, ker vsebuje veliko energije in je nadvse hranljiva. Ker je lahko poškodovan štedilnik, ne pozabimo na majhne plinske kuhalnike, kot jih uporabljamo na taborjenju. Vse, kar potrebujemo za umik v drug prostor ali klet, imejmo v ločenih dvojnikih. Med potresom je najbolj varna klet, pri poplavi pa nadstropje. Med svetovno vojno smo imeli nujne stvari v torbicah in vsak družinski član je vedel, katero naj pograbi, če bo potrebno bežati. Ne pozabimo na številke osebnih legitimacij (potnega lista, zdravstvene izkaznice, nujnih telefonskih številk itd.) in žepne svetilke.

Ker ponavadi odpove tudi elektrika, se zmrznjena hrana hitro kvari. Meso ne pride več v poštev, tudi občutljiva zelenjave in gobe ne. Po odmrzovanju je treba hrano zavreči, ker prizadene zdravje. Če imate doma električni avto, pride zasilno prav tudi elektrika iz akumulatorjev.

Doma bi morali imeti tudi vitaminske jedi. Zadovoljive so vitaminske tablete. Imeti moramo dovolj nujnih zdravil, zlasti takih, ki jih redno jemljemo (npr. proti strjevanju krvi ali tablete proti krvnemu pritisku). Imamo jih v posebni torbici, shranjeni na dveh varnih mestih (za primer, da enega podre potres ali zalije voda). Ne pozabimo torbico s prvo pomočjo in najnujnejšim orodjem – npr. nožem, škarjami in odpiračem pločevink.

Sploh je potrebno hrano dobro pregledati, da se ne začenja kvariti ali gniti, posebno v kletnih shrambah. Najbolje je, da pokvarjene jedi odvržemo, ker vsebujejo škodljive mikrobe. Pri poplavi denimo zavržemo vsa živila, ki so prišla v stik z vodo, ki je ponavadi mikrobiološko oporečna.

Huje je, če domačih zalog hrane nimamo, kar se prizadetim zelo pogosto pripeti, posebno v oddaljenih naseljih ali samotnih hišah. Včasih je mogoče priklicati po mobilniku pomoč, kar pa ni zanesljivo. Sosedje pomagajo, da pridejo, kadar morejo, a tudi to ni zanesljivo, posebno kadar ne vemo, kako dolgo bo trajala ujma. Bolj zanesljive so humanitarne organizacije, kot sta Karitas in Rdeči križ ter državne in občinske ustanove – kadar lahko pridejo do nas. Po potresih ali velikih poplavah pa so ceste ponavadi neprevozne, zato je zares najboljša rešitev, da imamo zalogo hrane doma. Z njo moramo varčevati in veliki jedci se morajo odreči prevelikim obrokom, posebno kadar računamo, da bodo posledice dolgotrajne (npr. pri potresih). Otroci imajo pri prehranjevanju prednost, ker jih lakota huje prizadene.

Zelo hudo nas prizadene pomanjkanje vode. Nadomestimo jo lahko z drugimi tekočinami, npr. sokovi ali čaji in celo sadjem. Brez vode vzdržimo krajši čas kot brez hrane, v vročem vremenu le nekaj dni, medtem ko večina ljudi lahko strada kar mesec dni. Ker ponavadi hitro zmanjka pitne vode, poskrbimo, da imamo v stanovanju ali hiši dovolj ustekleničene pijače.

Koristni so tudi gumijasti škornji in čolni, če jih seveda imamo doma. Tega je največ v zasebnih hišah. Prav pa pride tudi vodna črpalka, ki je v gospodinjstvih redka. Vodo v steklenicah ali posodah moramo vsako leto zamenjati, prav tako pločevinke s hrano.

Problem nastopi z avtomobili. Če so razbiti, ne moremo nič pomagati, razen če imamo znanje in čas za daljša popravila. Mehaniki imajo zelo veliko dela in nas dostikrat ne sprejmejo. Tudi zaliti, a nepoškodovani avtomobili lahko odpovejo. Spraviti jih moramo na suho, odpreti zapirala in počakati, da se temeljito posušijo. Pri manjših zapletenih delih si lahko pomagamo s sušilcem za lase. Šele ko je avto povsem suh, ga lahko vžgemo. Nikar pa ne vžigajmo mokrega. Elektronska oprema takoj odpove in potem je popravilo zelo drago, ker moramo zamenjati pregorele dele. Napisano velja, če je avto delno zalit. Če je zalit čez mašino in elektroniko, ga ne vžigajmo, ampak ga odšlepajmo na servis, sicer bomo povečali škodo.

Vlažna pohištvo in oblačila iz blaga prav tako posušimo, boljše pa je, da jih zamenjamo, ker tako blago lahko škoduje zdravju. Vsekakor je potrebno oblačila dobro umiti. Če imamo shranjena stara oblačila, nam pridejo prav, ker pri naravnih nesrečah ne prirejamo modnih revij.

Po nesrečah pa moramo razkužiti notranje prostore in bližnji prostor, da ne pride do epidemij.

Zavedajmo se, da nesreča nikoli ne počiva! Za preživetje zadostujeta že kruh in voda, drugo pa je dodatek.