Rahel slan zavitek z rikoto in veliko koprivo

Samoniklih divjih rastlin je v tem letnem času v izobilju! Jih poznate in nabirate? Naj vam predstavimo veliko koprivo!

Velika kopriva (Urtica dioica) iz družine koprivovk sodi v sam vrh zdravilnih divjih rastlin, kar jih imamo na naših tleh. Poleg regrata je tudi najbolj poznana med ljudmi. Pri njej je zdravilno vse, od korenin, preko stebla in listov do cvetov. V ljudskem jeziku se omenja kot: koprica, ožarnica, pečnica, pokriva in užagalica. Botanično ime Urtica izvira iz latinske besede »urere«, kar pomeni skelenje. Med marcem in majem je cela rastlina pokrita z žgalnimi in ščetinastimi dlačicami.

Raste na pustih tleh, ob poteh in jarkih, ob vrtovih in obronkih gozdov, na zapuščenih in zaraščenih tleh, najdemo jo tudi v hribovitem svetu.

Kopriva je odlična vrsta divje zelenjave! Poleg zdravilnih lastnosti, ki so jih pri njej cenili že Rimljani in Egipčani, se velika kopriva šteje tudi kot ena bolj uporabnih samoniklih rastlin v kulinariki, saj zlahka zamenja blitvo, špinačo ali rukolo. Še ne pol stoletja nazaj so na vasi otroke poslali »nabrat koprivo za špinačo«.

Nekaj zanimivosti: Rimski vojaki so se s koprivo tolkli po koži in se tako greli v mrazu. Egipčani so jo gojili kot zelenjavo, saj je bila zelo cenjena že v takratni kulinariki. V starogermanski mitologiji je bila simbol boga strele in še danes jo ponekod uporabljajo kot zaščito pred udarom strele. Pred uvozom bombaža je bila kopriva najpomembnejša vlaknovka v Evropi, znana za izdelavo mrež, vrvi, blaga in papirja. Na območju današnje Danske so našli starodavni tekstil iz koprive še iz časa bronaste dobe.

Kopriva se že stoletja uporablja za zdravljenje bolečih mišic in sklepov, ekcemov, artritisa, revme, protina in slabokrvnosti. Pogosto se jo koristi tudi kot diuretik, mnogim pomaga pri zdravljenju težav z uriniranjem, tudi v zgodnjih fazah povečane prostate. Že vrsto let je priljubljena v ljudskem zdravilstvu, saj je znano, da blagodejno vpliva na vnetne procese in lajša kardiovaskularne težave. Poparek iz koprivnih koreninic se uporablja za žvrkljanje, saj pomaga tudi pri vnetnih procesih v ustni votlini. V kozmetiki je znana kot pomada za lase, pogosto je prisotna v šamponih, za domačo rabo se lahko pripravi prelitek iz kopriv za masažo lasišča.

Velika kopriva – pečnica – polna mineralov in vitaminov

V koprivah se bohotijo velike količine mineralnih snovi. Ljudski rek pravi, da ni rudnine, ki jo potrebuje naše telo in je ne bi vsebovala ta divja užagalica. Izstopa po vsebnosti kalcija in magnezija (nobena gojena rastlina ne vsebuje toliko magnezija kot kopriva). Bogata je z železom, saj ga tvori več kot špinača. Ponuja še vrsto manjših količin drugih rudnin in veliko mikroelementov. Poleg mineralov je bogat vir beta karotena in vitamina C (premore ga do desetkrat več kot jabolka), a ji tudi drugih vitaminov ne manjka. Vsebnost vitamina A prekaša večino gojene zelenjave. Koprive sodijo med zelenjavo, ki je najbogatejša z beljakovinami.

Najenostavnejši način priprave te samonikle zeli je, da mlade listke na hitro pokuhamo (ali poparimo) in uporabimo podobno kot blitvo ali špinačo, jo dodamo juham, zelenjavnim prikuham, solatam ali zeliščnim namazom.