Majaron

Gojenje

Rastlina ne prenese nizke temperature, zato jo v hladnih krajih gojimo kot enoletnico. V Franciji raste na plantažah, hoteli so jo tudi v Vojvodini, a zaradi prehladnih zim ni šlo. Sejemo ga v posodico, korita, ali po vrtovih. Grmički potrebujejo svetlobo, toploto in pognojeno zemljo. Rastline porežemo tik pred cvetenjem dva do trikrat na leto. Rastline ali osmukane lističe nato posušimo in shranimo v dobro zaprte posodice. Majaron uspeva skoraj po vsej Evropi, veliko pa ga raste v Avstriji, Nemčiji, Franciji, Španiji. V Sloveniji je ena od glavnih dišavnic. Majaron je najboljši med cvetenjem. 

Uporaba

Majaron gre v klobase, posebno krvavice in jetrnice. Z njim zasčinjamo pečenke, raguje, obare golaž, posebno se prileže perutnini, drobovini, mnogim omakam, juham, stročnicam, pečenemu krompirju in stročnicam. Slovenske kuhinje in kuhinje mnogih drugih evropskih dežel brez majarona sploh niso mogoče. V jedi ga vložimo pri koncu kuhanja, da ne izgubi svoje arome.

Majaron je sestavina mnogih dišavnih mešanic, njegovo eterično olje pa sestavlja nekatere parfume. Z njim so nekdaj odganjali žuželke.

Zgodovina

Domovina majarona ni znana. Nekateri kulinariki trdijo, da izvira iz južne Evrope, drugi navajajo Indijo in tretji Egipt. Vsekakor so ga poznali že v starem veku

Zdravilni učinki

Nekoč so imeli majaron za »koren lečen«. Vseboval naj bi kisline, ki so antioksidanti. Pospeševal naj bi prebavo, lajšal trebušne težave, astmo, kašelj, katar dihalnih organov ter bolečine pri menstruaciji. 

Zanimivosti

Stari Grki so sejali majaron po grobovih, kar naj bi prispevalo k večni blaženosti pokojnikov. V srednjem veku so ga uporabljali proti urokom. Začarani osebi naj bi posadili na glavo majaronov venec.