Gorčica

Lat.: Sinapis alba, ang.: Mustard, nem.: Mostrich, ljub.: gorjušica

Kot začimbo uporabljamo zrela semena rastline gorčice iz družine križnic, ki je doma v Južni Evropi. Gorčična semena so drobna, bledorumena zrna, ki imajo oster okus, ki nekoliko spominja na redkvico ali krešo. Poleg bele gorčice uporabljamo tudi črno gorčico, ki je drobnejša in ima ostrejši okus kot bela.

Želite »poslati« svojo fotografijo začimbe?

Opis

Enoletna rastlina iz družine križnic. Vsebuje 2,5% žveploh spojin, ki ji dajejo oster okus Listi so pirnati in rodijo gosta, rumena socvetja. Semena so v strokih. Vsebuje veliko vrst, najpomembnejši sta dve: bela in črna gorčica. Bela gorčic, visoka do 60 cm, sprva ne peče, toda po desetih minutah v topli vodi dobi ostre sestavine. Ker se aroma izgubljajo moramo hitro uporabiti. Črna gorčic, visoka do 100 cm, pa daje takoj oster okus, pekoč okus. Mokrota ji okus celo okrepi. Gorčična semena so drobna, bledorumena zrna, ki imajo oster okus, ki nekoliko spominja na redkvico ali krešo.

Gojenje

Gorčica raste skoraj povsod, prenaša visoke in nizke temperature, semena hitro vzklijejo, uspeva tudi v revni zemlji. Stroki med zorenjem pokajo, da se seme strese naokrog, zato rastlino prej požanjejo, da semena dozorijo. Semena so trdo živa in plodna nekaj let. Gorčice ni težko pridelovati, ker ni zelo zahtevna za rast.

Iz semen obeh gorčic pridelujemo tudi gorčično kalčno zelenjavo z okusom po gorčici (glej članek o kalčni zelenjavi). Nakupujemo zmleta gorčična semena v tubah ali konzervah.

Uporaba

Gorčica prilega ribjim marinadam, raznim omakam, kot dodatek h klobasam, jedem iz zelja in kislim kumaricam, jajcem, sirom. Sodi kot sestavina v vse pikantne omake.

V kulinariki gorčico redko uporabljamo v obliki semen. Bolj poznamo različne gorčične paste, ki jih dodajamo že pripravljenim jedem, npr. klobasam, ali jedem v pripravi, tako kot zahtevajo recepti. Gorčico pripravljajo iz gorčične moke, ki ji odvzamejo olje. Grobo zdrobljene gorčične pogače zmeljejo in pretlačijo skozi sito.

Poleg gorčičnih zrn in paste zahtevajo nekateri recepti tudi gorčico v prahu oz. gorčično moko. Gorčico pogosto mešajo z drugimi začimbami, npr. ingverjem, muškatom, klinčki, kardamomom, kumino, pehtranom, cimetom, hrenom in vinskim kisom (znamenita je vinska gorčica).

Zgodovina

Gorčico so cenili že v antiki kot zdravilo za pospeševanje prebave in kot začimbo. Grki so z njo začinjali ribbe, Kitajci so jo dodajali omakam, s katerimi so hoteli prekriti neprijetne vonjave. Pitagora je menil, da je gorčica protistrup proti kačjemu piku.