Strupene gobe

Opis

Izločanje strupenih gob se začne že med nabiranjem. Naš največji gobar dr. Vrščaj je napisal: "Hiti počasi!" Površnost in lahkomiselnost pri uporabi manj znanih gob v prehrani se kruto maščujeta. Bolj pomembno je poznati strupene kot užitne gobe, da se jim že med nabiranjem ali kupovanjem ognemo. Med ljudmi so razširjeni mnogi zmotni predsodki o gobah. Tako naj bi bile vse pomladne gobe užitne. Toda pomladanska mušnica je smrtno nevarna. Spet drugi trdijo, da so vse pozne gobe užitne. A pozno jeseni raste smrtno nevarna zelena mušnica. Podobna zabloda so govorice, da so užitne vse gobe, ki rastejo na živih drevesih. Oljkov olivar, ki raste na oljkah in hrastih, pa je strupen. Tudi ni res, da so strupene gobe, ki rastejo na smetiščih in gnojiščih. Velika tintnica s smetišč je zelo okusna goba. Predsodek je tudi mnenje, da so strupene vse gobe, ki na prerezu potemnijo. Turek, ki počrni, pa je zelo okusna goba, medtem ko smrtno nevarne mušnice ne potemnijo. Enako velja za predsodek, da je strupena tista gobja jed, v kateri potemni srebrna (ali zlata ali aluminijasta) žlica. Ali pa, da potemnijo čebula, česen, zelena, jabolko, peteršilj ali kruh. Govori se, da niso strupene gobe, ki so jih objedli polži ali kake druge živali, ker se izogibajo zastrupitvam. Toda ravno polži radi objedajo rdečo in zeleno mušnico. Obdolžujejo tudi vijoličaste ali živo rdeče gobe. Toda mnoge gobe v teh barvah so užitne in okusne, npr karželj. Strupene gobe naj bi skisale mleko ali strdile jajce, kar prav tako ni dokazano. Podobne govorice se širijo o sluzastih gobah. Vendar je ena od najbolj sluzastih gob veliki slinar, ki je nadvse okusen. Strupene naj bi bile mlečne gobe, čeprav je ena od najboljših gob, užitna sirovka, polna gobjega mleka. Celo gobe z neprijetnim okusom, npr. pekoče in grenke gobe, postanejo s kuhanjem včasih užitne. Enako velja za gobe s prijetnim okusom. V to skupino sodita mušnica in velika rdečelistka s prijetnim okusom. Nekatere gobe s kuhanjem zares razstrupimo, npr. štorovko. Zelena mušnica pa ostane strupena tudi po dolgem kuhanju. Druge gobe zgubijo strup s sušenjem, kar velja za spomladanskega hrčka, zelena mušnica pa kljub temu ostane smrtno nevarna. Ena od najbolj zanesljivih preizkušenj naj bi bila s psom ali mačkom. Gobja jed, ki jo prebavita ti dve živali, naj bi bili užitni, kar pa ne velja v vseh primerih. Zelena mušnica začne delovati pri psu več ur kasneje kot pri človeku. A kdo bi zaradi preizkušnje strupenosti postavil na kocko življenje svojega psa? Ne poznamo nobene zanesljive in vsestranske preizkušnje, s katero bi dokazali strupenost gob. Te gobe pač nimajo značilnosti, ki bi veljale za vse vrste, zato moramo poznati vsako vrsto posebej. Dr. Verščaj je zapisal: "Gobarska abeceda začenja z M - mušnica. Med temi pa preži na gobarje smrtna nevarnost: zelena mušnica, pomladanska mušnica, koničasta mušnica in dalje nevarna panterjeva mušnica, velika rdečelistka, rdečkasta razcepljenka, kolobarčasta livka, pomladanski hrček in vse prestare in pokvarjene gobe Torej strupa še in še." Pač pa so lahko strupene gnile ali zelo črvive gobe, četudi spadajo med užitne vrste. To velja za poletne gobe in nekatere vrste, npr. užitno sirovko. Nekateri gobji strupi se pokažejo hitro, npr. pri rdeči mušnici, pri drugih pozno, na primer pri zeleni mušnici šele čez dan ali dva, pri poljski koprenki lahko šele čez dva tedna. Nekatere gobe zastrupljajo živčni sistem. Sem sodijo rdeča mušnica, panterjeva mušnica, rdeča razcepljenka, pobeljena livka in bljuvna golobica, ki kmalu po zaužitju izzove bljuvanje. Druge gobe škodujejo prebavnim organom, npr. velika rdečelistka, pegasta kolobarnica, pekoča in steničasta kolobarnica, vražji in škrlatni goban ter bleda griva. Zastrupitve so lahko celo smrtne. Nekatere gobe so nevarne samo neprekuhane, npr. hrčki, rdečkasta mušnica in vijoličasta kolesnica. V zadnji skupini pa so gobe, ki sicer niso strupene, a niso okusne, ker pečejo, grenijo ali imajo trpek okus. Ni nevarnosti, da bi jedli surove. Vendar nekatere od njih lahko odškrbnemo in damo v usta ter potem izpljunemo. Gobe z neprijetnim okusom potem odstranimo. Sem sodijo golobice, mlečnice in sirovke. Poseben primer je prava tintnica, ki je sicer užitna goba, lahko pa škoduje, če hkrati uživamo alkohol. Nikakor pa ne smemo poskušati mušnic. Tisti, ki so jih jedli in ostali živi, pravijo, da imajo prijeten okus po moki, vendar so že v majhnih količinah nevarne. Nekateri gobarji priporočajo, da odvržemo vso košarico nabranih gob, če med njimi najdemo zeleno mušnico.