GOBE

sodijo h glivam, tj. organizmom, ki nimajo klorofila in živijo kot gniloživke ali zajedavke. Večji del gobe raste pod zemljo in vidimo samo njen zunanji del: klobuk in kocen, včasih samo klobuk, pri gomoljikah pa je vsa rastlina pod zemljo. V prsti se razpredajo gobji micelij, nitke, ki lahko zavzemajo veliko površino, pri nekaterih vrstah več deset metrov. Iz micelija zrastejo gomoljasti deli gobe, ponavadi zelo hitro, ki proizvedejo spore, iz katerih zrastejo nove gobe. Spore niso semena, ki so rezultat spolnega razmnoževanja. Spore nastajajo pod gobjimi klobuki, včasih jih vidimo kot bel, siv ali barvit prašek. Mnoge gobe so užitne (glej HRANILNA VREDNOST GOB), nekatere pa strupene ali celo smrtno nevarne (glej STRUPENE GOBE). Delimo jih v več rodov in družin, med bolj pomembne sodijo boletusi (npr. jurček), centherellusi (npr. lisičke) in amanite (mušnice). Na svetu naj bi raslo kakih 40.000 vrst gob.