Čili

Opis

Poznamo veliko sort čilija. Med bolj znanimi je kajenski poper v mleti obliki, ki ga meljejo iz 1 cm dolgih plodov in sodi med najbolj pekoče sorte čilija. Ena od bolj poznanih oblik so pekoči feferoni.

Rumeni, oranžni, rdeči in celo črni pekoči plodovi so od 1-3 cm dolgi. Mlet čili je kakih dvajsetkrat ostrejši od paprike. Velja pravilo, da čim manjši so, bolj so pekoči. Najbolj pekoči so majhni mehiški čiliji, ki imajo sadove, veliko kot kapica od vžigalic. So tako pekoči, da je bolje, da jih ne poskusite. Pekoč okus daje alklaloid kapsaicin. V vlagi, visoki temperaturi in svetlobi plodovi obledijo.

Gojenje

Čili je začimba, ki jo po svetu največ pridelajo (kakih 700.000 ton na leto). Nekatere narodne kuhinje, npr. mehiška, skorajda nimajo recepta brez čilija. Čeprav je tropska rastlina, uspevajo mnoge sorte čez poletje tudi v naših krajih. Vsejemo ga v lončke in spravimo na okno, kasneje ga presadimo ven. Potrebuje sonce in toploto, sicer pa ni zahteven. Plodovi dozorijo čez 3 mesece. Lahko jih posušimo in obesimo na trak ali zmeljemo v prašek.  

Uporaba

V Evropi se uporabljajo zaradi pekočega okusa blažje sorte čilija in manj kot v Aziji. Uporabljamo sveže ali posušene stroke, prašek in v tekočinah. Dodajamo ga čili omakam (npr. Tabasko omaki) in le po kapljicah. Sicer pa z njim začinjamo razne omake, golaže, juhe, funduje, mesu, zlasti pečenemu na žaru. Znana jed je »chilli con carne«. Ponekod vlagajo čili v kis k vloženim polodovom. Čili prašek (chilli powder) je mešanica raznih mletih začimb, čilija, kumina, origana in česna. Izvira iz Amerike. Pri nas ga uporabljamo previdno, že kapljica preveč lahko pokvari jed. 

Zgodovina

Čili Izhaja iz Srednje Amerike, čeprav se je razširil po vsem svetu, posebno po vročih tropskih krajih, npr. Indiji, Etiopiji, Mehiki ter Indoneziji. Nekako zunaj te skupine je Madžarska. V Ameriki so ga uporabljali že Maya Indijanci. Med Kolumbovimi spremljevalci je bil tudi dr. Chanca, ki je pisal o prehrani domačinov in napisal: »Jedi začinjajo z začimbo, ki ji pravijo agi in jo dodajajo ribam in ptičem, ki jih lovijo na otoku.

Že zgodaj so ga prenesli v južno in vzhodno Azijo. V 17. stoletju so ga začeli gojiti tudi v Evropi. 

Zdravilni učinki

Iz čilija črpa farmacevtska industrija zelo pekoč kapsaicin, ki ga dodajajo mažam in obližem za lajšanje bolečin v koži in podkožnem tkivu. Nikoli ga ne dajemo na rane ali odprte odrgnine. 

Zanimivosti

S čilijevo tinkturo in esenco povečujejo pekočost žvečilnega gumija in tobaka ter nekaterih pijač. Nekateri kulinariki so svarili kuharje, naj ga ne uživajo preveč, ker bi zaradi njega lahko jedci znoreli. Proti prevelikemu uživanju naj bi pomagal med.