Česen

Opis

Česen je začimba iz družine lilijevk (podobno kot čebula in drobnjak). Ima do 8 mm široke, suličaste liste, ki se kmalu povesijo. Čebulica sestoji iz strokov z lupino, ki jih uporabljamo v kulinariki. Število strokov je odvisno od sorte. Barva strokov sega od bele do vijoličaste. Ko belo socvetje dozori, se razvijejo zarodne, do 1 cm velike čebulice. Razlikujemo zimski in poletni česen. Poletni je bolj dišaven in dlje zdrži. Zimski je debelejši, a slabšega okusa in ga hitreje prizadene gniloba. Česen ima oster okus, nekoliki pekoč, rahlo žveplen in sladek okus. Vsebuje eterično olje.

Česen vsebuje eterična olja, ki vsebuje žveplene sestavine, glavna je alidisulfid, ki nastane iz alicina šele po encimski poti, če ga zavržemo ali mehanski poškodujemo. Nepoškodovan česnov sok nima vonja. Poleg tega vsebuje česen zelo veliko vitaminov (A, B1, B2, C ter nikotisko kislino) in minerale (Mg, ZN, Fe, Cu, Ca, Mo, Co).

Gojenje

Česen gojimo na vrtovih in v večjem obsegu na njivah. Največ česna pridelajo Egipt, Kalifornija, Italija, Španija, Francija in Kitajska. Razmnožujemo ga z veliki stroki ali majhnimi čebulčki na cvetu, ki zrastejo prvo leto brez strokov, v drugem pa cvetijo in rodijo čebulčke. Spomladi pa sadimo poletni česen, ki ga lahko shranimo čez zimo. Jeseni sadimo zimski česen, ki dozori spomladi. Uspeva v pognojeni in ne prevlažni zemlji.

Uporaba

Česen se prilega večini slanih jedi. Z njim začinjamo zlasti juhe in omake, ribje, zelenjavne in gobje jedi, dodajamo ga enolončnicam, marinadam in kvašam, solatam in klobasam. Dodajamo ga bodisi v strokih, strtega s soljo, v soku ali prahu.

Kot začimbo uporabljamo podzemne čebulice – česnove glavice, sestavljene iz strokov. Poleg tega dajemo v solate tudi zelena česnova stebla.

Česen vsebuje veliko eteričnih olj ter vitamine A, B1, C in nikotinsko kislino. Prehrambena industrija proizvaja tudi česen v prahu, pasti in kapsulah. Skorajda ni mesne jedi, h kateri ne bi sodil česen. Uporabljamo ga tudi kot zdravilo, ker je naravni antiseptik in naj bi zaviral staranje. Česnov prah je zelo higroskopen, zato ga hranimo v dobro zamašenih stekleničkah.

Zgodovina

Česen izhaja iz Srednje Azije in se je že pred tisoč leti razširil po Evropi. Gojili so ga  že pred 5000 leti, ker so ga odkrili v egipčanskih grobnicah. Faraoni so ga jemali v posmrtno življenje. V piramidah piše, da so sužnji brez česna nehali delati, danes bi rekli, da so stavkali. Grki so hvalili česen. Pitagora je napisal, da je česen »kralj začimb«.

Zdravilni učinki

Česen sodi med najbolj zdravilne začimbe. Razkužuje in zavira čezmerno vrenje v trebuhu, širi krvne žile v nogah, znižuje holesterol, izboljšuje prekrvavitev, znižuje visok krvni pritisk, zeliščarji pa menijo, da podaljšuje življenje. Nekateri želodci pa česna ne prenesejo. Zanje lahko pripravimo česnov namaz (česen s surovim maslom), s katerim premažemo krušne rezine. S česnom preganjamo gliste. Ostri vonj po česnu naj bi odpravljali z žvečenjem nageljnovih žbic, koščkom jabolka, zelenim peteršiljem, medom ali kozarcem rdečega vina.

Zanimivosti

Na Balkanu so ga imeli za simbol plodnosti in zdravja in so otrokom okoli vratu obešali česnove vence. Po svetu pa so ga uporabljali kot zaščito pred vampirjem in čarovniškim urokom.

V Grčiji zaradi ostrega vonja ni smel v Afroditino svetišče stopiti nihče, ki je pred tem jedel česen.