LISIČKA (Cantharellus cibarius)

Ima zelo značilno in edinstveno aromo, ki nas spominja na cimet. Večje, starejše gobe lahko grenijo. Njena največja prednost je v edinstveni aromi, ker je meso trdo, žilavo in težko prebavljivo. Zato jo moramo razrezati na koščke. Odlične so mešane z drugimi, zlasti manj kvalitetnimi gobami, ki jim dajejo svojo odlično aromo. So zelo obstojne in v hladilniku trajajo skoraj teden dni, vendar postanejo še bolj toge. Dobro se obnesejo v kisu. Manj primerne so posušene, ker namočene ne nabreknejo. Lahko pa jih zmeljemo v prah. Lisičke uporabljamo v juhah (znamenita je tradicionalna slovenska lisičja juha!), cvrtnjakih, omakah, golažu, namazih, nadevih in solatah. Lisičke so gobe, ki jih pri nas pojemo največ. Podvrsta BLEDA LISIČKA (pallidus) je okusnejša in ima krhko meso. Manj okusna je NAPAČNA LISIČKA, strupena pa je podobna OLJKOVA GOBA. Te gobe so pri nas so redke.