GOBANI (Boletus)

glej tudi ČRNI GOBAN, RUMENI GOBAN, BREZOV GOBAN, KRAVNJAČA, MAVELJ, MACESNOV GOBAN, MASLENKA, SLINOVKA, PEŠČENKA, UŽITNI GOBAN, TUREK, ŽAMETASTI GOBAN. H gobanom sodi kakih 30 vrst in so vsestransko užitne gobe, čeprav se po kakovosti med seboj precej razlikujejo. Mnoge od njih uvrščamo v 1. jedilni razred (npr. borov, črni, poletni in jesenski goban), imamo pa tudi gobane, ki sodijo v zadnji razred (npr. žametasti goban). Imajo podoben okus, čeprav se po drugih značilnostih tudi razlikujejo med seboj. Nekateri so kiselkasti (brezov goban, kravnjača). Med njimi imamo vrste s čvrstim mesom (npr. črni goban, turek) in z mehkim mesom (macesnov goban, kravnjača, maslenka, mavelj, slinavka). Od trdote mesa je odvisna obstojnost. Trde vrste trajajo v hladilniku malone teden dni. Nekateri gobani prerezani potemnijo (turek, brezov goban in kostanjevka), a če jih poparimo s slano ali rahlo okisano vodo, potemnijo manj. Potemnitev ni v nobeni zvezi s strupenostjo, kot se ponekod govori. Užitna nista grenki in žametni goban, strupen pa je vražji goban, ki se po rdeči barvi precej loči od užitnih. Večino gobanov lahko v kuhinji med seboj nadomeščamo. Gobani so vsestransko uporabne gobe, razen vrste, ki so zelo mehke ali težje prebavljive (npr. žametasti goban). Razen mehkih primerkov lahko večino gobanov konzerviramo na vse načine. Najboljši so seveda v kisu ali kisu in olju. Vrste, ki na zraku potemnijo, so zaradi videza manj primerne za sušenje.