Bezeg

Opis

Bezeg ni prava začimba, čeprav ima svoj značilen, aromatičen vonj in okus. Grm zraste do velikosti drevesa. Ima kakih 30 sorodnikov s podobnimi, podolgovatimi, suličastimi listi. Uporabljamo je bezgovo cvrtje. Beli cvetovi zrastejo pozno spomladi v skupinah in rodijo prav tako užitne črne jagode. Od tod ime »črni bezeg«. Raste skoraj povsod: na vrtovih, ob cestah in potokih, v gozdovih, v napol razpadlih zidovih.. Ponekod ga preganjajo kot nadležen plevel. Raste hitro, ne škodujeta mu ne mraz ne vročina (čeprav raste bolj pogosto v toplih krajih), ne suša, ne vlaga, in težko ga je uničiti.

Gojenje

Ni ga težko gojiti, ker se mladike, ki jih izkopljejo, zelo hitro primejo. A kdo bi bezeg sadil, saj ga dobimo skoraj na vsakem vogalu! Suho cvetje in jagode pa dobimo v trgovinah z rastlinskimi čaji.

Uporaba

Drobne cvetove lahko dodajamo tekočemu testu za praženec, omlete, pečenim jajcem, jogurtom in jim s tem izboljšamo okus. Iz suhih cvetov in jagod kuhamo bezgov čaj. Iz svežih jagod stiskamo zelo okusen bezgov sok, ki ga ponekod (npr. v Skandinaviji) prodajajo kot osvežilno pijačo. Iz jagod kuhajo marmelado, jem, in čatni. Iz cvetov in jagod pripravljajo bezgovo vino, na Madžarskem tudi bezgovo žganje. Bezgove jagode so tudi pomembna piča za mnoge ptiče pevce. Drugi deli, npr. listi in korenine, so strupeni, ker vsebujejo cianogenični glycoside sambunigrin (C14H17NO6). Tudi nezrele jagode so rahlo strupene.

Zgodovina

Bezeg raste v Evropi že od nekdaj in njegova prvotna domovina ni znana. Domnevajo, da je nekje na jugu celine.

Zdravilni učinki

Bezeg uporabljajo za lajšanje bronhitisa, infecije dihalnih organov in proti kašlju.

Zanimivosti

Z bezgovimi vejami z listi so konjeniki preganjali nadležne muhe.