Krompir očistimo in operemo. Po enega ali dva zavijemo v aluminijasto folijo ali zadelamo v glino. Zakurimo ogenj in počakamo, da se naredi dovolj pepela. Krompir zakopljemo v pepel, v katerem ne sme biti preveč žerjavice, vendar mora biti vroč. Pečenega vzamemo iz gline ali folije, prerežemo in na prerezane polovice položimo kosem masla ali sira. Solimo in popramo. Namesto popra lahko uporabimo rdečo papriko.
Če pa se nam mudi, nataknemo krompirje na palice, ki jih zapičimo v zemljo tik ob ognju. Primernejši so ožji in bolj podolgovati gomolji. Med pečenjem jih vrtimo.
Pastirski krompir so pekli pastirji širom po Evropi, seveda brez aluminijaste folije. Zdaj ga pečemo na izletih, piknikih in taborenju. V Švici mu pravijo "čolnarski kropmpir", ker ga pečejo čolnarji med počitkom.
Ko je šel cesar Franc Jožef na lov v okolici Budimpešte, je naletel na pastirje, ki so pekli krompir. Ponudili so mu ga. Ko ga je pojedel, je kratko dejal: "Enostavno, toda okusno!" Od takrat mu pravijo tudi "cesarski krompir."
To je recept, ki ga uporabim večkrat čez poletje: na vikendu, zvečer, ob mrzlem pivu in v dobri družbi. Nisem pa vedela, da ima tudi tako odlično ime. / Vrana