moja različica tradicionalne ameriške "egg salad" - jajčne solate
8 jajc
1 avokado
1 pločevinka tune
1 bučka
1 žlica kokosovega masla/masti (bolj zdravo kot olje, a če ga nimate, lahko uporabite olje)
1-2 žlici kisle smetane
1 žlica kaper
olivno olje
balzamični kis
sol in poper
V posodo položimo jajca in jih prekrijemo z vodo. Postavimo jih na štedilnik in pustimo, da vre 10 - 15 minut. Potem jih odstavimo in prelijemo s hladno vodo, da se ohladijo.
Bučko operemo, jo prerežemo na pol, potem pa razrežemo na tanke kose. Kokosovo maslo damo v ponev, počakamo, da se stopi, nato dodamo bučke. Pražimo/dušimo jih približno 8 -10 minut.
Medtem ko se jajca in bučke kuhajo, lahko že pripravimo avokado. Razrežemo ga, odstranimo peško, nato pa nežno izdolbemo z žlico. K "mesu" avokada dodamo kislo smetano in ju pregnetemo v skoraj tekočo zmes.
Jajca olupimo in jih fino narežemo v solatno skledo. Dodamo tuno in bučke, nato pa še avokadovo zmes. Po okusu nato dodamo olivno olje, balzamični kis, sol in poper.
Solata je končana! Lahko jo pojeste kot glavno jed, lahko pa je priloga dimljenemu lososu, osliču, kuhani zelenjavi ali mesu.
Zaradi jajc je solata sicer malo težka, a vseeno zelo zdrava!
Lahko spustite kislo smetano in dodate grški jogurt.
Ne vem, kakšne posebne zasluge za zdravje naj bi imel ta recept, videti je še najbolj kot holesterolna bomba z dodatkom visoko nasičenih maščobnih kislin iz kokosovega masla. / proxima
In kaj je narobe s holesterolom iz hrane? Sploh iz tako dobrih virov? / blossom
Najprej se preseravas s kokosovo mascobo, potem pa dodas olje iz plocevinke? A res ni ze dovolj zdravih receptov? Ni to ze malo mimo? / zzak1977
Saj tudi kokosova maščoba ni bogvekakšen vir zdravja, zaradi visokega deleža nasičenih maščobnih kislin sodi med aterogene in jo kot virmaščob v hrani večina zdravstvenih organizacij odsvetuje, je le zelo primerna za cvrenje (ker se začne smoditi na višji temperaturi kot večina ostalih). Nasploh je na področju zdrave prehrane toliko šarlatanstva, pomanjkljive poučenosti, pompoznih, z ničimer dokazanih trditev*, da jaz dobivam urtikarije pri skoraj vsakem receptu, ki mi ga prodajajo kot "zdravega" (na žalost se v zadnjem času množijo). Večinoma sem tiho in si mislim svoje, vsake toliko časa mi pa useka para čez ventil... * v enem od prejšnjih receptov se omenja kokosov sladkor kot hrana z nizkim GI, pri čemer so pri "raziskavi", iz katere črpajo to modrost, dajali kontrolno substanco (glukozo) v obliki raztopine, testno substanco pa v obliki čistega sladkorja (ki se jasno počasneje in dlje časa resorbira), glukozo v krvi so merili le 2 uri, za krono pa je bila "raziskava" napravljena na celih 10 osebah. Take študije, po domače povedano, še pes ne bi pos**l, kljub temu jo pa razni prehranski šarlatani in fanatiki medsebojno reciklirajo in prodajajo kot zanesljiv vir... / proxima
proxima - nekaj rastlinskega holesterola moramo zaužiti vsak dan, saj ta pomaga vzdrževati normalno raven holesterola v krvi (nekaj ga nujno rabimo za topljenje vitaminov) Kokosova mast vsebuje lavrinsko kislino, ta pa dokazano pomaga pri dvigu imunske odpornosti telesa, pri boju proti bakterijam in virusom.. Je tudi zelo dobra za diabetike, ker uravnava količino sladkorja v krvi. Ena redkih maščob, ki pomaga pri hujšanju.. zzak1977 - olja iz pločevinke nikoli ne dodajamo receptom, ker so slabša olja in uničijo okus (po mojem mnenju) / katja3339
Kako ga pa locis od tune? / zzak1977
Odpreš pokrovček do polovice, ali prb 3/4..potem ga pritisneš nazaj noter v tuno in obrneš nad lijakom. Olje tune odteče ven, tuna ostane v pločevinki. / katja3339
A daj no! Tuna (meso) iz plocevinke je eno samo olje. / zzak1977
Če te moti tuna, pač ne jej tune ;) / katja3339
@katja3339: koliko rastlinskega holesterola pa moramo zaužiti vsak dan in kakšni so najpomembnejši viri (glede na to, da se vsebnost holesterola v rastlinah meri v miligramih na kilogram, kar je približno tri do štiri velikostne rede manj, kot ga vsebujejo živalska tkiva)? Drugič: slava lavrinske kisline je zaenkrat bolj slabo podprta z znanstvenimi članki. V enem, pogosto citiranem članku opisujejo teoretični baktericidni vpliv na povzročitelja aken Propionibacterium Acnes (raziskava je bila narejena na miših), na ljudeh pa še ni bilo nobenih kliničnih študij. Glede "koristi" za diabetike si lahko sama prebereš članek http://www.jci.org/articles/view/28898 - lavrinsko kislino navajajo med agonisti na metabolni poti, ki spodbudi vnetni odgovor (kar je neke vrste imunski odgovor, ampak v slabo smer!) v maščobnem tkivu, in s tem poslabša metabolni sindrom, na metabolizem sladkorja pa nima glede na članek http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/7876922 nobenega vpliva. Skratka, ni vse zlato, kar se sveti, in ni vse, kar objavi proizvajalec kokosovega masla, tudi čista resnica, preden pa širimo vprašljive trditve, dajmo ponoviti vsaj srednješolsko biokemijo. Srednja pot je v zavedanju, da od ene žlice kokosove maščobe sicer ne bo nihče umrl, pozdravil se bo pa od nje še manj, in da bomo konec koncev vsi slejkoprej pristali v delu prehranske verige zelo majhnih živalic, pa naj prebiramo, objavljamo in kuhamo še toliko receptov, ki imajo besedico "zdravo" v imenu. lp, proxima / proxima