Dorajaki

Jajci, sladkor, med in sake ali mirin penasto umešamo. Postopoma dodajamo presejano moko in narahlo, a temeljito premešamo. Previdno dodamo le malo vode (ne vsega pol decilitra), nakar maso denemo na hladno za (vsaj) pol ure.

Masa za ponvičnike mora imeti približno takšno gostoto kot masa za biskvit; po potrebi jo razredčimo s preostalo vodo. Ponev segrejemo na nizki temperaturi brez olja in nanjo kanemo dobesedno le kapljico olja, ki jo razmažemo s papirnato brisačko(1). Z zajemalko previdno vlijemo v ponev kolikor je le mogoče krogov premera 6-8 cm(2). 2-3 minute pečemo pokrito, nato odkrijemo, obrnemo in spečemo še drugo stran ponvičnika.

Polovico pečenih ponvičnikov premažemo z namazom anko ter jih pokrijemo s preostalimi ponvičniki tako, da bosta navzven obrnjeni »enakomerno« opečeni strani in da je nadev le na sredi, na strani pa se ponvičnika stikata in nadeva ni videti (tisti na sliki naj služi kot primer površnosti). Ponvičnike »dorajaki« (japonskoどら焼, dobesedno "pečeni gong") ponudimo še tople, teknejo pa tudi hladni. Zlasti jih imajo baje radi japonski otroci, kar je morda povezano tudi s priljubljenim otroškim stripom (japonsko »manga« 漫画) oziroma risanko (japonsko »anime« アニメ) [i]Doraemon[/i], katere glavni junak, istoimenski modri robotski maček, je nor prav na povničnike dorajaki.

Za odrasle lahko popestrimo in nadgradimo nadev tako, da tudi vanj zamešamo šilce (ali dve) sakeja. Tudi kurian (»栗餡«, japonsko "pretlačen, sladkan kostanj") je priljubljen kot nadev, pa čokoladna ali vanilijeva krema, slednja včasih z dodatkom čaja mača.