Hinkali

žlikrofi po gruzijsko – običajno mesni, a brez težav vegetarijanski

• eksotika: ostale dežele
• 666
• 
•  1 ura 30 min
• količina: za 4 osebe

Opombe

(1) Tradicionalno se rabi jagnjetina, govedina ali svinina, lahko tudi poljubna mešanica naštetih vrst mesa.

(2) Menda velja med gruzijskimi kuharji za zelenca, čigar hinkali ne premore vsaj 20 enakomernih uvihkov.

(3) Poleg lahko postrežemo s kakšno od gruzijskih zelenjavnih prilog/solat (gruzijsko »phali« ფხალი), recimo iz zelja, koprive, jajčevcev ali rdeče pese. Pozabiti ne velja niti na "gruzijski ajvar" oziroma adžiko. Manj, torej prav nič tradicionalna, zato pa nič manj, torej precej okusna je s hinkaliji kisla smetana.

(4) Pri tem smo nekoliko boljše sreče od Rusov, ki so sicer nori na gruzijsko kuhinjo, toda je pri njih prepovedan uvoz gruzijskega vina (kdo ve, morda celo iz političnih razlogov...). Sicer slovi Gruzija po svojem resnično starodavnem načinu izdelavovanja vina (Gruzija, mimogrede, ima najdaljšo tradicijo vinarstva na svetu). Grozdje zmeljejo, nato pa ga s peclji in kožicami vred prelijejo v v zemljo zakopane ogromne (več tisoč litrov velike!) glinene »amfore«, imenovane »kvevri« (ქვევრი). Zapečatijo jih s čebeljim voskom (s katerim so kvevriji premazani tudi znotraj) ali glino. Vino, ki ga po dobrega pol leta precedijo v drug kvevri, je motnikavo in nekoliko temnejše, a menda zelo polnega okusa, predvsem pa je obstojno brez žveplanja zaradi visoke vsebnosti čreslovin.

Žal tudi v Gruziji dandanašnji tak način izdelovanja vina ni običajen in se počasi poslavlja, obstaja pa seveda krog ljudi, ki se trudi za njegovo ohranitev in ponovno uveljavitev.

Mnenja o receptu

zadnjič je bil o gruzijskem vinarstvu zanimiv prispevek na Travel ch. Do vina verjetno ne bi mogla priti, tole bom pa poskusila ob prvi prliki. Všeč mi je, da je opisan tudi način konzumiranja. / Lisa

Lepo prikazen postpopek...in sedaj ne bom še nič rekla ...v nedeljo jih naredim in poročam... 20 enakomernih uvihkov ne bo...bom pač zelenc ;) / Vrtejbenka

A si bil v Gruziji? / mamamia

Žal še ne, ampak odkar sem zadnjič videl ceno povratne karte v Tbilisi, nameravam to nemudoma popraviti / 666

Sem mislila, da si bil tam, ko si tako zagreto o teh testenih mošnjičkih pisal. Ja, prijatelj je z ženo ravno tam, malo Gruzije, malo Armenije, sproti poroča, po vrbitvi smo pa tam na hrani ... / mamamia

Zagret sem pa res, ja Nekajkrat sem jedel v Ljubljani v gruzijski restavraciji (Zlato runo) in mi je bila hrana tako všeč, da sem hotel vedeti več in kuhati tudi sam. Potem sem odkrival jed za jedjo, bral o Gruziji vse, kar sem našel, in čezdalje bolj sem fasciniran Kot rečeno, čim prej bo treba tja lično i personalno. Tisto oddajo o vinarstvu sem pa tudi sam videl, Lisa / 666

Saj take žepke iz testa poznajo povsod po Aziji, le da se različno imenujejo, in ponekod za testo ne uporabljajo jajc. Momo so zelo podobni žepki, Nepal in Indija, letos smo jih delali doma,štirje budistični menihi so nam pokazali in nas učili (v moji kuhinji, da se malo pohvalim). Ti na zasebno pošto fotke pošljem. / mamamia

Tile momoti so zelo podobni kitajskim baodze (ang. trans. baozi) oziroma džaodze (ang. jiaozi), sploh tudi po tem, da se jih kuha nad soparo, česar Gruzinci načeloma ne počenjajo. Vrtejbenka, če vpišeš na youtube "hinkali" ali "khinkali", dobiš cel kup filmčkov z dobro prikazanim postopkom in si lahko z njimi precej pomagaš, pa čeprav so v ruščini, gruzijščini ali japonščini (!) / 666

če prav razumem, uporabimo surovo filo(meso) in kuhamo 15 min v tekočini. ali bi skuhani v soparniku bili tudi ok? / missan

Seveda bi bili ok, mi smo podobne žepke (momote) pripravili v sopari in jih z užitkom pojedli (ene pa potem tudi ocvrli v olju, priznam ...) / mamamia