Rumeni žganci

Krompirje, ki naj bodo manjši od kokošjega jajca, olupimo in narežemo na rezine. V bolj kot ne ozkem loncu jih prelijemo s toliko vode, da so ravno pokriti, in jih damo zavret na močan ogenj. Vodo po okusu solimo.

Čim voda zavre, ogenj zmanjšamo (odslej naj ves čas ravno narahlo vre) in v lonec vsujemo v enem mahu vso koruzno moko. Nekoliko poravnamo, da dobimo iz vulkanskega otoka moke tak lep, ploščat atol. Da si bo še bolj podoben, izvrtamo v sredo z ročajem (kuhalnice) luknjo; voda mora privreti tudi skoznjo. Ogenj uravnamo tako, da ne bodo popenili, ko lonec priškrnemo (a ne do konca pokrijemo).

Čez 30-40 minut bi moralo vode ravno zmanjkati(2) . Tedaj lonec odstavimo in žgance temeljito premešamo, da nič moke ne ostane suhe(3). Posodo pokrijemo in pustimo na toplem - najmanj pol ure, najraje pa vsaj 3 ure(4).

Postrežemo kot prilogo k lignjem, golažu, paprikašu, ribam, boraniji, chilliju con carne ipd. - skratka, k vsemu, kar se po splošnem prepričanju dobro razume s krompirjem in/ali polento. Ne ustrašimo se poskusiti tudi s čim drugim...

Teknejo tudi na sladko, npr. preliti z mlekom/smetano in oslajeni z malo medu. Od sadja si je najbliže s slajšim (zlasti suhim): kakiji, hruškami, datlji, s kislim niti ne. Od oreškov: brazilski oreški, oreh, lešnik, bučnice ali sončnično seme. Najhrabrejši lahko potresejo še z grenkim kakavom ali nastrgano čokolado... in z mletim čilijem.