kot so jo kuhale moje prednice
500 g kislega zelja (ali repe)
2 večja ali 3 manjši krompirji
2 para klobas za kuhanje
400 g kuhanega rjavega fižola v konzervi
malo olivnega olja
1 manjša čebula ali 1/2 večje
1 strok česna
1 žlica moke
Zelje in olupljen krompir damo v večji lonec in zalijemo s toliko vode, da dobro pokrije zelenjavo. Če je krompir večji, ga samo razpolovimo, manjšega pa pustimo kar celega. Ko voda zavre, kuhamo na zmerni temperaturi 45 minut.
Skuhan krompir nato na grobo pretlačimo z vilico. Dodamo klobase in polovico fižola iz konzerve (200 g). Ostali fižol (200 g) pretlačimo skozi kovinsko cedilo za juho, da ostanejo lupine na cedilu. Kuhamo še 15 minut.
Medtem pripravimo "zapržko":
v manjši ponvi na olivnem olju prepražimo narezano čebulo, da zlato porumeni. Dodamo sesekljan česen, premešamo in takoj, ko česen blago zadiši, dodamo še žlico moke. Vse skupaj dobro premešamo, še malo popražimo, nato pa "zapržko" zlijemo v vrelo joto. Joto tako kuhamo še 5 minut.
Kislega zelja iz vrečke ne operemo, da ne izgubi okusa. Tako jote ni potrebno soliti, saj so že zelje in klobase dovolj slane.
Krompir se zaradi tako dolgega kuhanja ne razkuha, saj se skupaj z zeljem počasneje skuha. Tako je čas kuhanja krompirja in čas kuhanja zelja v istem loncu enak.
Tako je joto kuhala že moja nona, le da je kuhala posebej zelje ali repo in posebej krompir. To pa zato ker se krompir hitreje skuha sam ,kot pa v kislem "okolju", pa tudi čebule ni dodala. / daga
Jota je bila zelo dobra, dodala sem še žličko paradižnikove mezge. Mi je všeč, da se vse kuha v enem loncu, je manj komplicirano. / Katarina Prva