rahla in okusna
Zelje očistimo, damo liste narazen, stanjšamo mu koren, če je preveč kislo, ga operemo.
V kozici na olju pražimo 2 čebuli, da lepo porumenita , dodamo meso , čisto malo skupaj prepražimo, nato dodamo na drobno narezano panceto (špeh) in vso ostalo zelenjavo, ki smo je drobno narezali (ali v strojčku sesekljali). Začinimo z začimbami, dodamo paradižnik (1/2 ga pustimo za omako), alevo papriko in kozarec vode. Nato dodamo še riž in vse premešamo, da se lepo spoji. Preverimo, če je zadosti slano in po potrebi dodamo še začinko (če imamo radi bolj pikantno, dodamo v zmes malo peperončina).
Ko se masa malo ohladi, polnimo liste zelja z nadevom in jih zlagamo v kozico tesno enega zraven drugega (če želimo sarmo delati v pečici, je postopek enak, samo posoda mora biti primerna, najboljša je iz pečene gline). Ko smo napolnili prvo vrsto, damo malo suhega mesa ali kosti ali špeha ter nadaljujemo s sarmami, dokler vsega ne porabimo. Če nam je ostalo zelje, ga narežemo in položimo po vrhu. Vse skupaj zalijemo z vodo, da prekrije sarmo, obtežimo z manjšo pokrovko in kuhamo na počasnem ognju 1 uro.
Na olju prepražimo drugo čebulo, prepražimo malo moke, dodamo alevo papriko, paradižnik pomi, jušno kocko in malo česna. Vse skupaj zavremo ter zlijemo v sarmo in pustimo kuhati še naprej cca. 1 uro, oziroma odvisno od zelja (preverimo, če je zelje zadosti mehko).
Sarma je vedno boljša drugi dan, zato morate paziti, da je zadosti tekočine, ker se čez noč vpije. Sarme nikoli ne mešamo, ampak samo stresemo posodo.
Ta sarma je vedno rahla in sočna. Dober tek vam želim!!
Delam na podoben način, le na koncu dam sarme vedno v pečico, lepo pokrite s plastmi zeljnih listov, da se vrhnja plast lepo zapeče. Mislim pa, da je bistvo dobre sarme ne le v nadevu in postopku priprave, temveč v zelnji glavi. Pri nas le težko dobiš glavo, ki bi bila dobro prekisana. Ponavadi je zgornjih nekaj listov še OK, proti notranjosti pa so nekam surovi in ker niso prekisani, se tudi ne dajo lepo zavijati. Po moji zadnji izkušnji ima dobre zelnje glave Hofer. Debele dele zelnjnatih listov pri kocenu vedno izrežem in jih položim na dno posode, tako da iz tega naredim kot nekakšno posteljico. / Sweetie
je res, da je pomembno zelje,ampak je nadev tudi.če ste opazili , za razliko od drugih receptov za sarmo ,jaz nikoli ne dajem jajca, ampak kozarec vode ,tako da zmes pride rahla,se lepo raztrese na krožniku (če je jajce notri nadev pride kot ena kepa )in tudi dam zelenjavo,drobno zmiksano ,se je ne vidi ampak pa da vkus.kar se tiče zelja ,tudi jaz ,teško dobim ta pravega.to leto smo ga sami nardili ,ratal je preveč slan, lani premalo kisel, ajd upamo da bo drugo leto ta pravo , če ne gremo v HOFER!!!! / KuharicaStoja
spoštovana gospa vanja,kot sem razumela ste iz ZDA in verjamem da tam nimate kislega zelja ampak če že delate iz sladkega zelja ,bi vam priporočila ohrovt ,ker je bolj mehk in pride dobra sarma .moja pokojna mama je delala sarmo iz zelenega KUPUSA-RAŠTIKA,,žal to zelje raste samo v hercegovini in dalmaciji ampak to pa je SPECIJALETA .kar se tiče nadeva sem probala veliko varijant in sem ugotovila da je najboljše če je meso praženo z dosti zelenjave in obvezno surov riž ter kozarec vode, brez jajc ker potem ostane rahla .ampak ,ukusi so različni ,tako da enim ugaja tako ,drugim drugače .jaz osebno rada poskušam nove stvari delam eksperimente v kuhinji in sem sebi največji kritik.kar se tiče mesa ,imate prav, mora biti prekajeno .mi osebno sami sušimo meso in ga podimimo ,tako da pride še bolj intenziven okus. lp v ZDA. / KuharicaStoja