Orehov suhor

Ja, tole pa me spominja na mojo pokojno teto; suhor je bil njena večna klasika, morda ravno zato, ker pecivo dolgo drži v škatli in je res suho (ponavadi smo ga pomakali v kako vino, ali kavo..) Pa spominjam se, kako je bilo težko rezati vroče pecivo, če si zamudil pravi trenutek, se ni dalo več rezati.

Res je :) Suhor ima tudi pri meni pridih nostalgije po domu...po tem receptu ga pripravlja moja mama in pravzaprav se ne spominjam, da bi ga kadarkoli jedla kje drugje, kakor doma. In vedno sem ga vesela, ker je tako hrustljav in orehast :)

Res pa je tudi, da je treba pečene štručke zrezati takoj, še sveže in zelo vroče, ko so še rahlo "gumijaste" in se ne drobijo (tudi zato je priprava tako hitra ;)). Potem ko se rezinice ohladijo, pa postanejo neverjetno hrustljave in okusne...še dolgo...no, vse dokler jih (kmalu) ne zmanjka.