Jagermaister tete Pehte

Kako pred cvetenjem, saj jih še ni. Tik pred dozoritvijo plodov bo najbolje.

hvala.pri nas drgač že skoraj cvetijo.že neki časa nazaj,sem slisala da so drugač "strupeni" listi,d jih je treba taprav čas nabrat..

Nič niso strupeni, samo nimajo pa vseh učinkovin ob nepravem času. Sicer pa, pri tej pijači je tako ali tako vseeno, če kakšna rastlina manjka ali je kakšna več. Vsaj po mojem mnenju, pa tudi natančne količine niso tako zelo važne.

In še mimogrede: v spisku rastlin je precej nejasnosti, ponekod ni jasno, kateri del rastline je treba nabrati, za cvet divjega kostanja je pa julij zelo zelo napačen mesec, divji kostanj cveti že zdaj (v Ljubljani) oz. bo cvetel prvo polovico maja. Cvetove srčne moči je nesmisleno dodajati, ta rastlina ima učinkovine v koreniki, nabira se jo pozno jeseni do zgodaj spomladi. Itd.

Drži, kostanj cveti že zdaj, vsaj pri nas. Kar se pa samih rastlin tiče, je pa res veliko nejasnosti (pa tudi pravopisnih napak, navsezadnje je tudi ime pijače napisano hudo narobe). Kot belo deteljo večina razume plazečo deteljo, jaz pa sem dala zajčjo deteljo (Oxalis acetosella), ker je v moji knjigi napisana kot zdravilna rastlina (seveda v majhnih količinah). Upam, da sem naredila prav. Drugače pa za vsako rastlino prej pogledam v knjige ali pa pobrskam po internetu, da vidim, če sploh delam prav. Ta recept sem vzela za osnovo, ker imam še enega drugega in sem oba skombinirala. V tem receptu na primer najbolj pogrešam vijolice.

Upam, da mi bo uspelo.

Rimljanka: saj piše "pravi kostanj" in to sem jaz razumela, da gre za tistega, katerega plodove jeseni nabiramo v gozdovih. Ta res cveti precej kasneje.

Kateri kostanj je pravi kostanj in kateri divji? Sem malo brskala po internetu in so imena popolnoma zmešana. Ponekod piše, da je divji kostanj tisti, ki raste v gozdu. Drugje pa, da je divji kostanj v mestih.

Tisti kostanj, ki raste po mestih, že cveti, še pred nekaj dnevi sem videla cvetove.

Mogoče bi bilo dobro, če bi se pri takšnih receptih pisala zraven tudi latinska imena, ker bi potem vedeli natančno, za katero rastlino gre.

No, zajčja deteljica zanesljivo ni bila mišljena. Bela detelja je plazeča, mislim, da se uporabljata obe imeni (Troifolium repens), korektno po strokovni literaturi je plazeča detelja. Lahko bi pa bila mišljena tudi bela medena detelja, (Melilotius albus).

Divji kostanj (Aesculus hippocastanum) in pravi kostanj (Castanea sativa). Tu pa res ni nobenih nejasnosti.

Če je že res mišljen pravi kostanj, tako ali tako ni definirano, ali so mišljeni ženski ali moški (najbrž ti) cvetovi, pravzaprav so moški vedno v socvetjih, ženski pa pravzaprav tudi.

Meni je povsem jasno, da brez ustreznih strokovnih imen nima smisla pisati teh spiskov. Morda bi vsaj komu to pomagalo, marsikomu pa niti to ne.

Tako najbrž skoraj vsak eno ali dve, najbrž pa kar precej več, nepravih vrst nabere, skoraj zanesljivo tudi kakšno od strupenih.

Zanimivo.

V mojem drugem receptu (z latinskimi imeni) sta omenjena kostanj (Aesculus hippocastanum) ter bela detelja (Oxalis acetosella). Za zajčjo deteljico, ki ima cvetove bele barve in menda sploh ni prava detelja, sem zasledila, da ima kar nekaj zdravilnih učinkov (pozitivno deluje na prebavila in jetra), medtem ko jih plazeča detelja nima. Slednja se omenja samo kot odlična krmna rastlina, zato sem se odločila za zajčjo. Namočila sem njene liste. Upam, da kakšne večje škode ne bo.

Kar se pa kostanja tiče, pa bom vzela cvet pravega kostanja, torej Castanea sativa.

Verjetno pa bom izpustila arniko, ker v moji zeliščarski knjigi piše (še posebej je poudarjeno), da je primerna samo za zunanjo uporabo.

Vsekakor pa bom jeseni sporočila rezultat.

Imam recept za pripravo jägermeistra,ki se mu dodaje po 12 cvetov ali listov.Zanima pa me, kako je z bezgovimi cvetovi ali se jih doda isto 12 na liter ali jih moram dodati manj.

Prosim za nasvet .

Moje mnenje: če boš dodal 12 socvetij bezga, bo njegov okus povsem prevladal........Malo nnavaden recept, brez smisla, bi si upla trditi..... velikost cvetov in listov je tako različna, da.....