Pešt

Da nisi ravnokar izumila zaseke ... ?

Meni pa se zdi posrečena ideja, način podajanja recepta pa tudi

. A ti pa pripravljaš zaseko s peteršiljem? Sto ljudi, sto čuti.

666, nisem izumila zaseke, zaseka se največkrat pripravlja iz obarjenega špehca, razen menda v bohinjskem koncu iz dimljenega, nekateri dajejo v zaseko čebulo (kar pri peštu ne pride v poštev), nikoli pa še nisem opazila, da bi bil v zaseki petršilj. Pa popra se ponavadi tudi ne da v pešt.

A veš, finese so to, finese....

Južno od Kolpe in Sotle je to pač pešt in, kolikor me spomin ne vara, nekja podobnega delajo tudi Madžari.

Aha, 'pešt' je torej uveljavljeno ime za to? Sem mislil, da je avtoričin izum :) Nič slabega nisem mislil s svojim komentarjem, samo tako na hitro me je pač po opisu spomnilo na zaseko. Če bi bil tiho, najbrž ne bi bil izvedel ... :)

Za Madžare ne vem, ampak kolikor imajo oni radi vse, kar ima veze s svinjsko maščobo, gotovo poznajo tudi kaj podobnega temu :) Hkrati sem tudi 100% prepričan, da je notri örölt édesnemes fűszerpaprika ;)

Peteršilja menda res ne dajejo v zaseko nikjer. Najmanj še za Prekmurje pa vem, da se tam zaseka tudi pripravlja iz surove slanine, in verjetno še kje.

666, takle pešt pripravljajo tudi v vaseh okoli Trsta in v Slovenski Istri. Rečejo mu taco (zatacati pomeni sesekljati).

Recept in še kaj zraven lahko preveriš v knjigah:

Istrska Kuhinja - pr nes kuhemo pu naše avtorja Alberta Pucerja založbe Kmečki glas iz Ljubljane,

Istrska kuhinja - Gastronomsko -turistični vodnik založbe Istarska naklada iz Pule. Avtor receptov je Janko Rabar

Je več dnevou ku klobas- nekdanje prehrambene navade in recepti tržaškega podeželja avtorice Vesne Guštin Grilanc založbe Devin iz Trsta.

Tudi na Goriškem pripravljamo tak pešt, paše pa najbolj v zelenjavno ješprenjko, pa tudi polenta zabeljena z njim ni od muh. In mi mu pravimo pešto.

Huh, tale slednja knjiga pa več dnevou ku v mojih rokah preživi na moji polici. Sem jo vseeno danes "temeljito prelistal", če lahko tako rečem, in niti 'taco' niti 'pešt(o)' nisem zasledil nikjer. Oni prvi dve bom pa ob priliki izbrskal kje. Hvala za napotke, nola! In ostalim za info.

Bi pa, s svojo jezikoslovsko pametjo in vodnarskim firbcem, vprašal nekaj drugega: ali območja, kjer se dela in uživa 'pešt(o)' oz. 'taco', poznajo _hkrati_ tudi 'zaseko'?

Obstajajo taki konci, kjer ne poznajo niti enega, niti drugega, najbrž je pa komajda verjetno, da bi bil odgovor na tvoje vprašanje: da, če s tem misliš, da so včasih delali oboje (poznajo pa, saj tudi jaz marsikaj poznam, pa pri nas tega nismo in ne delamo).

Kako so prašiča porabili, je bilo odvisno od marsičesa, med drugim tudi od podnebnih razmer, ki se po posameznih kotičkih naše dežele zelo razlikujejo. Najbolje, da se lotiš "prečesavanja" (bo še kaj jezikovno zanimivega padlo ven) vseh lokalnih kuharskih knjig, ki, če se hudo ne motim, pokrivajo praktično celo Slovenijo in segajo še malo čez politične meje.

Na to sem ciljal - "če s tem misliš, da so včasih delali oboje". 'Poznati' pa je že skoraj terminus technicus pri mojem študiju in šele Vaša pripomba me je predramila :) Res sem se malo nerodno izrazil.

No, moja delovna hipoteza je, da na istem koncu (razen na nekaterih manjših stičnih območjih) najbrž tradicionalno pripravljajo ali eno ali drugo, ne pa obojega.

Za poljudno informacijo tipa "ali ste vedeli" že, ampak za resno analizo take vrste knjige niso uporabne. Natančneje: nekatere so, a brez poznavanja dejanskega stanja na terenu ne morem presoditi, katere so in katere ne, zato so zame žal neuporabne v celoti. In ker se je ravno tu razvila zanimiva debata z ljudmi z vseh koncev, sem pač mislil, da je primerno mesto za to moje vprašanje in da bo kdo pripravljen še kaj prispevati iz bogatega izročila.