Govedina ala Casa Gala

Ta govedina je res zeloo dobra,kuhana v ekonom loncu samo 30 minut.

Mopsika, tega ne moreš skuhat v ekonomu, ker mora voda v vinu izpareti. Prvič, če daš vse to v ekonom, boš imela govedino v kuhanem vinu. Drugič, če daš manj vina, ne bo imelo bogatega okusa.

Vanja,jaz meso v odprtem ekonomu počasi popečem na olivnem olju,dodam česen,začimbe,vodo in malo vina,ali pa tudi ne, pustim še nekaj časa dušiti in nato ekonom lonec zaprem in kuham še 30 minut.Govedina je res zelo mehka,moke pa pri takšni govedini ne dodam,česen in začimbe pa pustim v omaki. Zraven paše katerakoli priloga.

Mopsika, napiši svoj recept v bazo. To, kar ti opisuješ, s peposom, kot imenujejo to jed v Toskani, nima čisto nič skupnega. Če bi prečitala recept, bi videla, da se mesa v tem primeru ne popeče in da uporabiš celo buteljko vino in ne "malo vina" ali pa tudi ne.

Kaj pa ti zdaj kompliciraš Vanja, če je v ekonomu lažje, ceneje in hitreje? Pa uporabljaš nerazumljive tujke, kot tista semolina, enkrat takrat.

Pa nisi napisala kateri kos govedine uporabiš?

Zzak, pravi peposo pripravljajo iz bočnika goveda pasme chianina (take velike, bele ali sive mišičaste krave iz doline Chiana).

Vanja nič ne komplicira, ima čisto prav - to jed, ki izvira iz časa, ko je Brunellesci zidal kupolo katedrale v Firencah, so originalno pripravljali v pečeh v mestecu Impruneti, v katerih so pekli opeke za gradnjo. Maščobe in drugih trilčkov in pasaž niso dodajali, saj si jih skromni delavci, avtorji te jedi niso mogli privoščiti. Če bi se Leonardo rodil malo prej in se domislil ekonomskega lonca, bi ga mogoče uporabili in jed bi bila gotovo drugačna, tako pa so se držali kar običajnih toskanskih lončenih posod.

Tam še danes kuhajo to zdravo in nemastno specialiteto tako kot so jo v quatrocentu - kilo chianinske govedine, liter chiantija, pest poprovih zrn, pest neolupljenih strokov česna, vejico žajblja in rožmarina v glineni posodi postavijo v peč in se odpravijo na delo. Ko se po šihtu vrnejo domov, je delicija ravno prav mehka in dišeča.

Prvič pa slišim, da se peposu dodaja voda, moka in maslo. Obolus globalizaciji?

In obolus je? Angleški slovar pravi, da je obolus grška enota za maso, ki znaša desetino enega grama.

Sarabande,

obol (pl.obolos, tudi obolus) je bil v stari Grčiji srebrn kovanec.

Mrtvim so ga dali pod jezik, da so lahko, ko so prispeli v Had, Haronu plačali za prevoz čez reko Aheront.

Tisti, ki denarja niso imeli, so morali sto let ždeti na obrežju.

Od takrat pa do danes obol (obolos, obulos) simbolizira dolg, obveznost, davek).

http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj

mati mila kakšne pameti...pa sam kuhat sem hotela :)

Flan,

Quod licet Iovi, non licet bovi.

(Kar je za nunca, to ni za junca, tudi- Za prašiče ni gvirc itd...)

Zdaj pa le urno za štedilnik, kjer se, kot sama praviš, najbolj znajdeš. Je že krepko čez poldne, tako in drugače, se ti ne zdi? :)