Decembrski prazniki in kulinarika

December je mesec, ko se v Sloveniji prižgejo praznične lučke, zadiši po kuhanem vinu in cimetu, na mizah pa se znajdejo različne dobrote, ki so značilne za ta letni čas. Slovenska kuhinja je bogata in raznolika, saj je pod vplivom različnih pokrajin, kultur in zgodovine. V tem članku vam bomo predstavili nekaj tradicionalnih jedi, ki jih Slovenci radi pripravimo in pojemo med decembrskimi prazniki.

Praznične sladice

Slovenske hiše se pred božično-novoletnimi prazniki še vedno tresejo od pospravljanja in peke tradicionalnih sladkih dobrot. Med najstarejše navade spada priprava poprtnika ali božičnega kruha, ki naj bi bila ohranjena že od poganskih časov, ko smo praznovali prihod svetlobe ob zimskem solsticiju. Ta sladek in okrašen mlečni kruh iz bele moke je simboliziral željo po zdravju in obilju v novem letu. Nekoč so mu pripisovali tudi posebne moči za dobro letino, zato so nekaj kosov tega kruha dali tudi živini ali ga zakopali ob robove njiv.

Med najbolj priljubljenimi slovenskimi sladicami je tudi potica, ki je zavito testo z različnimi nadevi, kot so oreh, mak, rozine, skuta, čokolada, kokos ali tudi kislo zelje. Potica je bila nekoč rezervirana le za največje praznike, danes pa jo lahko kupimo ali spečemo kadarkoli. Potica je tudi del slovenskega kulturnega izročila, saj je bila vpisana v register nesnovne kulturne dediščine.

V adventnem času pa se pečejo tudi različni piškoti, ki imajo pogosto simbolne oblike, kot so srca, zvezde, jelke, snežaki ali angeli. Med najbolj znanimi so medenjaki, ki so narejeni iz medenega testa in okrašeni s sladkorno glazuro. Medenjaki so bili nekoč darilo za ljubljene osebe, saj so jim izražali naklonjenost in dobre želje.

Praznične mesne dobrote

Na božični dan je po stari slovenski tradiciji miza tako polna, da nanjo ne spraviš niti kozarca. Nekoč je veljalo, da je takoj po polnoči dobro dati pod zob vsaj kakšno klobaso, narejeno doma ali pri sosedu na kolinah. Hišna priprava in predelava mesa sta še danes najintenzivnejši pred božičem. Nekaj načinov priprave kopuna navaja že slovenski pesnik in jezikoslovec Valentin Vodnik v prvi kuharski knjigi Kuharske bukve v slovenskem jeziku, ki je izšla leta 1799.

Koline so tradicionalna slovenska dejavnost, ki se izvaja v zimskem času, ko se zakolje prašič in se iz njega pripravi različne mesne izdelke, kot so klobase, salame, šunke, ocvirki, zaseka, jetrna pašteta in drugo. Koline so tudi priložnost za druženje in zabavo, saj se pri njih zberejo sorodniki, prijatelji in sosedje.

Svinjska pečenka je ena izmed najbolj priljubljenih jedi na slovenskih prazničnih mizah. Pečenko se najprej popeče na maščobi, nato pa se jo duši v pečici z dodatkom vode, soli, popra, lovorja, česna in drugih začimb. Pečenko se lahko nadeva tudi z različnimi sestavinami, kot so suhe slive, orehi, jabolka ali kruh. Pečenko se ponavadi postreže s prilogo, kot je pražen krompir, kislo zelje ali repa, dušeno rdeče zelje ali kuhana zelenjava.

Kopun je kastriran petelin, ki ima bolj nežno in sočno meso kot navaden petelin. Kopun je bil nekoč cenjena jed, ki so jo pripravljali le za posebne priložnosti, kot so božič, velika noč ali poroke. Kopuna se lahko peče, duši, kuha ali ocvre, pogosto pa se mu doda tudi omaka iz smetane, vina, gob ali zelenjave. Kopun je lahko tudi nadevan z različnimi nadevi, kot so jetra, riž, suhe slive, kostanj ali kruh.

Praznične priloge

K mesu se priležejo tudi priloge. Nekatere so takšne, ki se nam kar stopijo v ustih, druge pa prinašajo dobro počutje in odganjajo slabo vest ob vseh okusnih prazničnih pregrehah.

Najstarejši zapisan slovenski recept za pripravo praženega krompirja najdemo v Slovenski kuharici, ki je v Ljubljani izšla leta 1868. Za prilogo je med prazniki največkrat na mizi pražen krompir. Na maščobi in čebuli prepražen kuhan krompir je še posebej okusen, ko ga pripravimo v litoželezni ponvi. Ta na dnu ustvari hrustljavo skorjico, ki se kar stopi v ustih. Za obogatitev okusa praženega krompirja mu gospodinje rade dodajo ocvirke.

Kisla repa ali zelje sta okusni in zdravi prilogi ob praznični večerji. Kislo zelje ali repa se narežeta na tanke rezine in se kuhata v vodi z dodatkom soli, popra, lovorja, kumine in česna. Kislo zelje ali repa se lahko zabelita tudi z ocvirki ali mastjo. Kislo zelje ali repa se lahko postrežeta tudi kot samostojna jed, na primer s krvavico, pečenico ali kuhano govedino.

Praznične pijače

Prazniki so tudi čas, ko si privoščimo kakšno kozarček več. Slovenci smo znani po svoji vinogradniški tradiciji, saj imamo tri vinorodne dežele: Primorsko, Posavsko in Podravsko. Vsaka od njih ima svoje značilne sorte grozdja, vinske kleti in vinske ceste. Med najbolj znanimi slovenskimi vini so refošk, teran, malvazija, rebula, cviček, modra frankinja, laški rizling, šipon in ranina.

Za praznično nazdravljanje pa so primerna tudi peneča vina, ki jih v Sloveniji imenujemo penine. Penine se lahko pridelujejo po klasični ali šampanjski metodi, ko se drugo vrenje vina zgodi v steklenici, ali po šarmanovi metodi, ko se drugo vrenje vina zgodi v velikih cisternah. Penine se lahko delijo na naravne, aromatične, rose in rdeče, glede na sladkorno stopnjo pa na brezalkoholne, brezdosladne, suhe, polsuhe, polsladke in sladke.

Poleg vin pa se v decembru radi pogrejemo tudi s kuhanim vinom, ki je vroča pijača iz rdečega ali belega vina, sladkorja in začimb, kot so cimet, klinčki, janež, pomaranča in limona. Kuhanemu vinu se lahko doda tudi rum, žganje ali liker. Ponekod mu pravijo tudi vroče vino, kuharica, kuhanc, kuharček ali kuhar.

Seveda so običaji po svetu različni. Če bi si radi prebrali še nekaj več o tem, kako je božična večerja videti drugod po svetu, smo za vas TUKAJ pripravili kratek prispevek o božični večerji v Italiji, Nemčiji, ...

Za konec...

Decembrski prazniki so čas, ko se Slovenci radi razvajamo z dobrotami, ki so del naše kulinarične dediščine. Vsaka pokrajina, vsaka vas in vsaka družina ima svoje recepte, ki jih prenaša iz roda v rod. Praznična kulinarika je tudi način, kako izkazujemo spoštovanje do naših prednikov, do naše zemlje in do naših gostov. Zato vam želimo, da bi se ob prazničnih jedeh in pijačah dobro počutili, uživali v družbi svojih najdražjih in si napolnili dušo in telo z energijo za novo leto. Dober tek in na zdravje!