Božična večerja in običaji po svetu

Božična večerja je eden od vrhuncev božičnega praznovanja, ki ga mnogi pričakujejo z veseljem in radovednostjo. Božična večerja je tudi priložnost za izražanje kulture, tradicije in vere skozi različne jedi, ki imajo svoj pomen in zgodovino. V tem članku bomo predstavili nekaj zanimivosti in anekdot o božični večerji in jedeh ob božiču v Sloveniji in drugod po svetu.

V Sloveniji je božična večerja postna, kar pomeni, da se ne je mesa, jajc, mleka in mlečnih izdelkov. To je izraz spoštovanja do Jezusa, ki se je rodil v revščini in ponižnosti. Na mizi je običajno riba, najpogosteje krap ali postrv, ki je simbol Kristusa, zelje, krompir, fižol, kruh, med, orehi, suho sadje in potica. Nekateri se držijo običaja, da je na mizi toliko jedi, kolikor je bilo apostolov, torej dvanajst. Na mizi je tudi sveča, ki gori celo noč in predstavlja luč, ki jo je Jezus prinesel na svet

V nekaterih delih Slovenije je običaj, da se na božični večer je kislo zelje, krvavice, pečenice, krajnske klobase ali druge mesnine, ki so ostale od kolin ali fureža. To je znamenje bogastva in obilja, ki ga je Jezus prinesel s svojim rojstvom. Nekateri pa se mesu odpovejo šele na božični dan, ko je na mizi pečen puran, gos, raca ali piščanec.

V Angliji je tradicionalna božična jed pečen puran, ki ga spremljajo brstični ohrovt, krompir, korenje, omaka iz brusnic in omake. Puran je postal priljubljen v 16. stoletju, ko ga je angleški kralj Henrik VIII. prvič postregel na božični večerji. Pred tem so Angleži jedli gosi, race, fazane ali svinjino. Za sladico je značilna božična torta, ki je narejena iz suhega sadja, oreščkov, začimb in alkohola. Torta je okrašena z marcipanom in beljakovim ledom ter ima na vrhu dvanajst svečk, ki predstavljajo Jezusa in apostole.

V Italiji je božična večerja znana kot vigilia, kar pomeni bdenje. Na mizi je sedem, devet ali enajst jedi, ki predstavljajo sedem zakramentov, devet angelov ali enajst apostolov brez Juda. Jedo se ribe, zelenjava, testenine, riž, pica, kruh in sladice. Najbolj znana sladica je panettone, ki je kolač iz kvasovega testa z rozinami in kandiranim sadjem. Na božični dan je na mizi pečenka, ki je lahko svinjina, jagnjetina, govedina ali perutnina, z različnimi prilogami in omakami.

V Franciji je božična večerja imenovana reveillon, kar pomeni prebujenje. To je zato, ker se večerja začne pozno zvečer in traja do zgodnjih jutranjih ur. Na mizi je obilica dobrot, kot so ostrige, jastog, gosja jetra, pečenka, sir, kruh, vino in šampanjec. Za sladico je značilna buche de Noel, ki je rolada v obliki polena, nadevana s smetano in prelita s čokolado. Na božični dan je na mizi pečen gosak ali puran, ki ga spremljajo kostanji in zelje.

V Nemčiji je božična večerja preprosta in skromna, saj je glavni obrok na božični dan. Na mizi je klobasa z zeljem, krompirjem in gorčico, riba, juha ali solata. Za sladico je značilna stollen, ki je kruh z rozinami, orehi, mandlji, začimbami in marcipanom. Na božični dan je na mizi pečenka, ki je lahko gos, raca, puran ali svinjina, z različnimi prilogami, kot so rdeče zelje, kruhovi cmoki, krompir in omaka. Za sladico je značilna lebkuchen, ki je piškot iz medenega testa z oreščki, začimbami in čokolado.

Božična večerja in jedi ob božiču so del naše kulinarične dediščine, ki jo moramo ohranjati in spoštovati. Božična večerja in jedi ob božiču so tudi način, kako izraziti našo hvaležnost in ljubezen do Boga, ki nam je podaril svojega Sina, in do naših bližnjih, s katerimi delimo to veselje. Božična večerja in jedi ob božiču so tudi priložnost, da spoznamo in cenimo različne kulture, tradicije in vere, ki obogatijo naš svet. Božična večerja in jedi ob božiču so tudi izraz naše radosti in upanja, ki ju lahko okušamo v vsakem grižljaju.