GOLOBICE (Russula)

glej tudi UŽITNA, ČRNIKASTA, MODRIKASTA, RUMENEČA, ZELENKASTA IN ZLATA GOLOBICA. Golobic poznamo čez 60 vrst in mnoge sodijo med naše najboljše in najbolj vsestransko uporabne gobe. Modrikasto in zelenkasto golobico uvrščamo v 1. jedilni razred, večino drugih pa v 2. ali 3. razred. Od bolj znanih golobic niso užitne gostolista golobica, smrdljiva golobica, mlečna golobica, ne priporoča se črnikasta golobica, a strupena je bljuvna golobica. Užitnost preizkusimo z jezikom. Če ima golobica neprijeten ali pekoč okus, jo izpljunemo in zavržemo (strupene golobice niso tako strupene, da jih ne bi smeli dati na jezik). Večina golobic ima mil, prijeten okus, še najbolj podoben sveži moki. Meso je razmeroma čvrsto, a dostikrat krhko. Golobice so zares univerzalne gobe in jih uporabljamo na vse načine. Posebno okusne so pečene, ocvrte, dušene z jajci, v golažu, rižoti, s testeninami in v vseh mogočih specialitetah. Obnesejo se pečene na žaru, vendar jih moramo poškropiti z oljem. Zaradi okroglih in globokih klobukov so mlade golobice zelo primerne za nadevanje. Nekatere lahko uživamo tudi surove, npr. zelenkasto in užitno golobico. Odlične so vložene v kis ali kis in olje. Potrebujejo hitro sušenje, ker se zelo "solzijo". V zamrzovalniku držijo 8-10 mesecev, potem postanejo zdrizaste in preveč dišeče. Nevarna je zamenjava z nekaterimi mušnicami (npr. zelenkasto golobico z zeleno mušnico).