Domača soljanka

Zanimivo. Okusa si prav ne znam predstavljati ampak ko bom imela prvi svinjski konec odvec bom preizkusila tole

Je prav okusno.

Tu v Ukrajini ni restavracije, ki ne bi imela na jedilniku boršča in soljanke.

In varenike z višnjami, seveda.

Z borščem se tu v hotelu Bratislava v Kievu, kjer delam, ukvarjam po svoje....malo po slovensko.

Brez sladkorja in s prekajenim mesom.

Z vareniki se še trudim....

Boršča Slovenci ne maramo preveč zaradi rdeče barve.

Ampak ko ne delam, se odpelje kam na vas, h kakšni babushki, 33 km od Kieva proti Harkovu.....in tisti njen boršč jem petkrat na dan.

Imajo pa tu še en boršč, šaveljni boršč, ...ali zeleni boršč.

V njemu ni rdeče pese, je pa šavelj.

Zgleda kot mlada špinača......mislim, da se mu pri nas reče kislica.

ODLIČNO.

Seveda so še jedi, ki jih kuham vsak dan....hačapuri, čeburek, deruni....

Pa mi ni prav všeč.

Malo jim skozi stranska vrata rinem slovenske jedi.

Ukrajinci so krompirjev narod. Z našim praženim krompirjem podiram vse meje.

Kmalu bom poskusil z ričetom.

Težko bo. MOški ne marajo ješprenja, ker so ga v vojski jedli vsak dan.

---

Dovolj za danes.

LP

Silvo

Pozdravljeni g. Silvo. Mene pa zanima kje bi se dalo dobiti pri nas slane kumare? Sem sprva mislila na kisle kumare v vazah,ma ko ste a koncu opomnili da se doda tudi slanica od kumar sem ugotovila da to niso kisle kumare temvec nekaj drugega. Ja pa še glede ideje o kuhanju po slovensko. Jaz bi namesto ješprenjke predlagala mogoče joto iz kisle repe ali zelja ali pa fižolovo minještro. Mogoče jim bo bolj sprejemlji o. No lepo pozdravljeni in veliko uspehov pri širjenju Slovenske prehrane. Izabela

Ja....prav imate...ampak trenutno je v Kievu 35 stopinj in je s kislim zeljem ali repo kot pri nas.

Bo treba počakat na jesen.

S fižolom pa Ukrajinci niso na "TI".

S krompirjem in zeljem.....ja...

Številka ena je pa korenje.

Prodaja se za 15 centov kilogram....neopran...neočiščen....ampak domač.....

In pri sadju višnje....rastejo na vsakem vogalu....sprehod po mestu....pomalicaš višnje in marelice....

ALi si privoščiš čeburek ali hačapuri za 70 centov.

Kaj pogrešam ?

Zeleno solato.

Tu jo uporabljajo samo za dekoracijo. Prodajajo v celofan zavito za ne manj kot 4 evre kilogram.

In jabolčni kis.

Kisa na splošno ne uporabljajo, v trgovinah je na voljo samo kis za vlaganje.

Vinskega in jabolčnega ne poznajo.

In bučno olje....težko ga je dobiti, ne vedo kaj z njim in 3 dcl stane 8 evrov.

Seveda pa imajo najboljše sončnično olje na svetu.

Primerljivo z našim bučnim oljem. Izjemen okus....poln...kot praženi mandlji....

3 evre liter.

----

Dovolj za zdaj....vsem lep pozdrav z Majdana nezalezhnosti.

Aha...slane kumare.

Zelo preprosto....kumare v kozarec...lovor, neolupljen česen in koper.

Zaliješ s slanico.

Steriliziraš.

14 dni na sonce in to je to.

ooo super silvo, potem se lahko nadejamo še kakšnega ukrajinskega recepta?

Uf, a potem je to kot tiste prekmurske kvašene kumare?

Ja....skorajda ni razlike...

Za recepte pa...

Precej jedi je tu, ki po mojem niso čisto po slovenskem okusu.

No, vsaj po mojem ne.

Aha....rdeča pesa...kaj tu vse ne delajo iz nje....neverjetno.

In pa številka ena na ukrajinski mizi.

Ajdova kaša.

Za dobro jutro in lahko noč.

Pa bučke in jajčevci.

"Ikra iz kabačok".

Kabački so bučke....ampak ikra pa ne znam prevesti.

Recimo kot chutney.

Tukaj bučke zmeljejo in jih konzervirajo kot mi ajvar.

No... tudi oni imajo svoj ajvar...."aždžika"....malo drugače kot naš.

Zelo okusen.

Se bom potrudil napisati kak recept.

Aha...in palačinke brez jajc iz sirotke.

Neverjetno....precej tolste za našo predstavo....ampak mehke....mehke....

In jetrna torta....

In še in še....

Dovolj....jutri skočim do Odesse, morje vabi....500 km sicer ampak vlaki so tu skoraj zastonj.

12 evrov tja in nazaj.

Lahko noč.