Biskvit s slivami
Pašta fižol s kranjsko
Ena mojih ljubših zimskih jedi ...
- 45 min
- 5
Sestavine
1 velika konzerva kuhanega rjavega fižola
200 g kratkih testenin (polžki, penne rigate in podobno)
1 par kranjskih klobas
2 srednje veliki čebuli
3 stroki česna
2 dl kečapa ali paradižnikove mezge
mleta rdeča paprika
origano ali majaron
sol, poper
kavna žlička kisa
1 list lovorja
2 žlici masti (ali olja)
Postopek
1. Čebulo narežemo na kocke, česen stisnemo. Kranjsko klobaso narežemo na kolobarje.
Testenine skuhamo, a ne povsem, naj bodo še nekoliko trde, jih odcedimo, nekaj tekočine prihranimo.
2. Maščobo segrejemo in dodamo sesekljano čebulo. Mešamo, in ko postekleni, dodamo lovor in stisnjen česen. Pražimo, da česen zadiši, potem dodamo narezano kranjsko klobaso. Pražimo nekaj minut, po potrebi dodamo nekaj žlic vode, v kateri so se kuhale testenine.
Potresemo z mleto rdečo papriko, premešamo, dodamo odcejen fižol in znova premešamo, dodamo kečap, origano ali majaron, solimo po potrebi, popramo. Če je jed pregosta, dodamo malo tople vode ali tiste, v kateri so se kuhale testenine.
3. Ko vse skupaj zavre, dodamo testenine. Premešamo in dolijemo kis ter pustimo nekaj minut na zmernem ognju, da se testenine skuhajo do konca.
Če je jed preveč redka, v skodelici zmešamo malo mlete rdeče paprike (lahko dimljene), kečapa, žlico moke in malo vode in dodamo jedi ter pustimo pet do deset minut na majhnem ognju, da se jed zgosti. Vmes po želji še dodatno začinimo.
Mnenja o receptu
O, hvala za idejo, v hladilniku ravno čaka na nadaljnjo obdelavo včeraj skuhan fižol sivček. Fižolovo pašto skuham skoraj natanko tako in je res okusna, le da običajno brez kranjske (uporabim, kar najdem v hladilniku, npr. obrezke šunke), s šetrajem namesto origana in ščepcem posušenih listov zelene, proti koncu kuhanja pa včasih dodam še malce sesekljanega svežega peteršilja, če ga imam. Se že veselim jutrišnjega kosila!
Jaz pašta fižol skuham iz domačega fižola, ( skuham večjo količino fižola, prvi del z vodo porabim za fižolovo juho, preostalo zamrznem s preostankom fižolovke in porabim za joto, pašta fižol, ....). Vedno del fižola zmiskam in uporabim namesto moke. Ne uporabim kečapa, origana in kisa. Dodam šetraj in ščep majarona in seveda zelene.
Pri nas je pašta bolj kot enolončnica, ne tako gosta kot na tvoji sliki.
Tudi pri nas , rečemo ji pa fižolovka.
Nimam pojma, kaj je fižolovka, pri nas se je jedla fižolova juha s širokimi rezanci. Pa pasulj, jasno. Jed, kot sem jo opisala v receptu, od nekdaj poznam kot pašta fižol (s primorskega konca menda izhaja, tudi po delu imena sodeč bo tako - saj pašta je testenina, kajne?) in eni jo delajo bolj gosto, eni bolj redko. Mi imamo raje gosto, da žlica lahko stoji v njej ... Drugi imajo radi bolj redko, kakor komu ljubo.
Jaz sem z mamamio, tudi pri nas so mineštre in zelenjavne ćorbice zelo goste, ne sicer tako kot na sliki, ampak vendar. Enolončnic v stilu ajmohta že par desetletij ne kuham več. :)
Mamamia, ko sem bila še majhna, smo doma radi jedli kremno fižolovo juho z domačimi valjanimi bleki, pri stari mami pa bobovo (v zrnu) s kot las tankimi domačimi jušnimi rezanci - res je imela zlate roke ... Pašta pa je bila obvezno gosta in z "metuljčki". Obožujem preproste domače jedi na žlico iz otroštva!
Mopsika, nisem vedela, da je fižolovka tudi gosta kremna juha, doma smo rekli fižolovka vodi,v kateri se je (s)kuhal fižol.
Pri nas je pašta (včasih s koluti klobase ali s koščki šunke) za kosilo bolj podobna enolončnici, zvečer ali naslednji dan pa je gosta kot krompirjev golaž, a obakrat tekne.
Pri kosilu sem pofotkala krožnik današnje pašte (varianta enolončnice), še preden smo prijeli žlice v roke, kar se je izkazalo za pametno potezo, kajti za večerjo ni ostalo nič :( . Fotografijo sem že poslala.
Mimogrede, včasih se je v trgovinah dobil laški fižol kostanjevec (večja zrna kostanjeve barve s črnimi lisami), ki je odličnega, malce sladkastega maslenega okusa ter kremne strukture. Vsaj zame je najboljša pašta prav iz tega fižola. Božanska je tudi torta, za prste obliznit!
Kostanjevca žal že nekaj časa ne najdem več na trgovinskih policah. Se ga sploh še kje dobi? Prodajali so ga v celofanskih vrečkah (1 kg).
Meni je pa v "oči" padla količina kečapa. Tudi sam jo včasih uporabim pri testeninah ampak gre za količino 1 oz. 2 jž. Da bi se ga v enolončnici uporabilo 2 dl in da se kečap enači z paradižnikovo mezgo pa še nisem slišal. Verjetno je mišljena paradižnikova omaka, ali ne? Ker jaz razumem paradižnikovo mezgo kot koncentrat in bi v takih količinah povozil okus vseh sestavin v jedi.
Tudi sam imam rad goste enolončnice, ampak ta je tudi zame pregosta in me bolj spominja na "prebranec".
fasulas, mi doma sami delamo "kečap", ki je sicer bolj gosta paradižnikova omaka, ampak res gosta, a ne tako kot recimo koncentrat iz tube. Mezga pa je pri nas doma pasiran kuhan paradižnik, različno gost. Brez začimb, kot v kečapu, (kečap delam s papriko, čebulo, zeleno, peteršiljem, poprom, soljo in saldkorjem).
Mi imamo raje bolj goste enolončnice, nič kaj "jušaste", bolj kot prebranac na primer (ki pa je seveda vse kaj drugega kot ta moja pašta, že zaradi načina priprave).
Je pa prebranac pri nas seveda zelo cenjena jed, jasno.
Forumi (vroče teme)
Kaj jutri za kosilo? | Dragička |
MOJ vrt | Nikita |
malo za hec | anjica1998 |
Kaj danes za zajtrk | johana |
Ločevanje živil 90. dni - 5. del | dočka |
Video recepti
Veseli tiramisu