fotografija: ribja tržnica

Tole je pa espada, riba ki živi na globini 800 do dva tisoč metrov, kajne? Samo v morjuokoi japonskih otok še živi, ta pošast. A si jo jedla na Madeiri?

Uh, na Madeiri sem jedla toliko različnih stvari, da se res ne spomnim, ali sem tele ribe tudi.Vem, da sem velikokrat jedla njihov bacalao, ki je božanski, ne vem pa, iz katerih rib je bil pripravljen, najbrž iz sveže polenovke.

Tega pa tudi nisem vedela, da so tele espade samo iz japonskega morja. Mislila sem, da jih lovijo kar tam za vogalom, glede na to, da je bilo espad vsak dan ogromna količina v ponudbi.

Tale espada je kar iz madeirskega okoliša, napisala sem, da samo ŠE v japonskem morju živi ta pošast.

Jaz sem jo seveda jedla, dobra riba je, v spremstvu pečene banane in mango omake.

Ja, sem narobe razumela tvoje pisanje.

Torej ta riba živi samo v Atlantiku in okrog japonskih otokov.

Ali samo v morju okrog Madeire in japonskih otokov?

Sem vprašala moža, če se spomni, ali sva jedla to ribo na Madeiri,pa mi je odgovoril, da je vsaka riba pač riba, od vseh ribic ima pa najraje svinjsko, tako da še vedno ne vem, sem jo jedla ali ne.

Ta riba živi le v pasu okoli Madeire, torej ne po vodah vsega Atlantika, in pa v vodah Japonskega morja.

No, vsaka riba ni pač le riba, so kar precejšnje razlike med njimi. Za nas ljubitelje te hrane je to pomembno in predvsem zanimivo, ko okušamo različne ribe, ni pa nujno, da vsem to kaj pomeni. Nimam pa nič proti svinjski ribi, jasno.

Če bi jo vi jedli, bi se verjento spomnila, ker je nimajo povsod, pa tudi navedena je običajno kot posebnost.

Jaz se spomnim skoraj vsake tamkajšnje značilne jedi, ki sem jo jedla, pa tudi dve kuharski knjigi sem prinesla s seboj.

Jaz sem jo v dveh tednih dopusta na Madeiri jedla vsaj desetkrat, na različne načine pripravljeno. Najbolj okusna riba, kar sem jih kdaj jedla.

Če bom še šla na Madeiro, bom šla prav zaradi espade.

No, ja, pa zaradi čudovite tržnice, strelicij, madeira vina, majhnih banan, sendviča s hobotnico, sprehodov po levadah in zaradi vsega cvetočega na tem otoku. Zelo očarljiv otok :)

P.s. Ali se je še možno peljati po cesti na severni strani otoka?

barbara9, midva sva šla većkrat na severno stran otoka.

Iz Funchala do Ribeire Brave, čez Serra de aqua, prelaz je kar visok, pa vedno je bilo slabo vreme (februar), enkrat je bil celo sneg, do Sao Vicenta, potem pa po obalni cesti do Ribire de Janela in Porta Moniz.

Po otoku je mogoče povsod, tudi na sever (no,mi smo bili konec aprila). Povezave so izjemno dobre, sploh številni predori, kar po tako hribovitem otoku zelo olajša premike z avtomobilom.

Madeira je nekaj posebnega, sploh s tistim črnim peskom ali kamenjem po plažah.

Madeira vino pa itak, da o žganji iz njega, ki se pač ne sme imenovati konjak, a je njegov bližnji sorodnik, sploh ne govorim.

Mene je navdušila bela melona, izdolbena, in napolnjena z madeiro. Med drugim seveda.

Da o vozoricih na pločnikih Funchala ne govorim.

Ne vem, če ne bom še jaz fotoalbuma prispevala.

Meni je bila vsa hrana na Madeiri izjemna. In pijača tudi, še posebej sokovi.

Sam otok pa me ni tako zelo fasciniral, črnih plaž sem videla veliko na Tenerifih, Madeire bi imela čisto dovolj 7 do 10 dni.

mamamia, zakaj pa ne, mene bi tvoj fotoalbum zelo zanimal.