fotografija: s tržnice v Varaderu

rosie, ne morem iz lastne kože, da ne komentiram: tele zadnje slike so ti " še kar ", une prej, kot da bi te CIA poslala da posnameš propagandne fotografije za domačo ( ameriško ) rabo. Za nas je treba le vedeti, da denar ne vlagajo v fasade ampak v šolstvo in zdravstvo in oboje je boljše od ameriškega, dostopno vsem in brezplačno ( pol za fasade zmanjka ). Pričakovana življenska doba je večja kot v ZDA.

Ma, ežoj, sory, taka je kubanska realnost in tako sem jo jaz doživela. Je sicer zelo res, da denarja ne vlagajo v fasade, ampak kolikor sem videla, ga tudi v zdravstvo ne. Za šole ne morem govoriti, nisem nobene videla od znotraj, za zdravstvo pa. Moj mož je namreč skočil v bazen na glavo, označena višina je bila 1, 6 m, v resnici pa je bila malo manj kot 90 cm. In si je prislužil, hvala bogu samo rahlo presekano čelo. V hotelu so imeli ambulanto, ampak v njej niti osnovnih zadev, niti navadnega povoja ali gaze. Na srečo sem imela vse to s seboj, tako da so mu rano očistili z razkužilom, ki sem jim ga dala in glavo povili takisto s povojem iz moje popotniške lekarne. Je pa res, da so to storili brezplačno.

Vsekakor je vtis, ki sem ga dobila v tej državi tak, da danes mislim, da je prav neverjetno, kako zelo optimistični in dobrovoljni, nasmejani in prav nič depresivni so njeni državljani. Upam, da je res, da ne trpijo lakote, glede na to, kar sem videla, pa v to nisem čisto prepričana.

Fotografij s Kube imam okrog 1500, verjemi mi, da nismo načrtno iskali motivov, ki prikazujejo bedo.

V to famo, da je kubansko zdravstvo boljše od ameriškega ne verjamem. Je pa res ogromna razlika med dostopnostjo le-tega .

Lep dan,

Aja, ežoj, še to sem hotela napisati: hrana na Kubi ni enako dostopna za vse državljane, pa mnoge druge dobrine tudi ne, predvsem (čisto osnovne) toaletne potrebščine.