23. apr 2007 14:12

frina... upam, da je v tvojem postu dosti zgodovinskega ozadja, ker moj fant je tudi manjši od mene (in to celih 6 cm), pa se tega še zdaj nisem najbolj navadila, ker tu pa tam slišiš kakšno opazko na ta račun. Ampak je drugače ta pamž;)) taki cuker, da se vse pozabi;). Sicer pa... zakaj bi moral biti fant večji? Zaradi imagea in miselnosti naših staršev? brza

23. apr 2007 14:49

Point zgodbe je, da se je zaradi velikosti sekirala moja visoka sošolka in se najbrž tudi zaradi višine svojega deda. Od moje srednje šole je več kot 30 let, prej navedeni užitki pa so sodobni.

Drugače pa mene nikoli ni nihče žalil zaradi velikosti, imam pa izkušnjo s prijateljičino hčero. Zdravnike je bilo težko prepričati, da z njeno rastjo nekaj ni v redu, precej  pozno pa so odkrili, da ima Turnerjev sindrom in so ji dodajali tudi rastni hormon.

Otroci pa še zdaj žleht. Deklica je komentirala:" Če sem majhna, me vsi zafrkavajo, tisti, ki pa nič ne znajo, jih pa nihče ne žali." Ker je bilo v razredi več deklic z istim imenom, so jo učitelji ločili s pridevniko "mala ".  Odličnjakinja v vseh predmetih  vsa leta , ki ji je učiteljica za telovadbo kljub njeni žilavosti in nespornemu trudu dala "u", ker ni dosegala pričakovanih rezultatov. Otroci so jo izločili iz igre med dvema ognjema, ker se je sicer spretno izogibala, zbijati zaradi manjše fizične moči ni mogla. Neke počitnice je preživela pri meni, s poudarkom na Med dvema ognjema, kjer je ves čas samo zbijala; pravila sem določila jaz, saj deklica ni imela priložnosti,da poskusi vreči žogo tako daleč.

Kar se tiče velikosti, mi pa je všeč komentar, ki ga je izrekel Bojan Emeršič, ko so ga vprašali, če ga ovira majhna rast:" Klein, aber fein!"

Frina

23. apr 2007 17:46

no, bom še jst malo več povedala o sebi, čeprav mi je o teh stvari težko govorit! pri 12 letih sem dobila anoreksijo, in od takrat ne rasem ne vem kao veliko, samo kak cemtimeter, zdaj imam normalno težo, a rast se še vedno ni pospešila, niti se nisem še dobro razvila, sedaj sem stara 14, 5 let . mislite da sem že vse zamudila? resno me skrbi, saj tudi prsi nimam nič razvitih in sem kot 10 letna punčka! velika pa sem 156 cm. lp mlada kuharica

23. apr 2007 18:24

Hej, punca, pa saj sploh nisi mala! Tudi moja hčera jamra, da je premajhna - sem jo potolažila, da dokler se za njo mečejo taki krasni tipi, kot se in zanimivo vsi so neki "košarkaši", da potem je z njo očitno vse OK. Višina pa res ni tako pomembna, sicer pa, moja hčera je točno tvojih let in ima 158cm. Ne se no sekirat, pomembno je, da si pozitivna - v tvojem - hčerinem slengu - da si cool, da nisi zatežena, da nisi "wana be", ker te takoj "prokužijo", da se znaš nasmejat in boš "ziher in". No, če ostalim tole ni razumljivo, naj vam otroci prevedejo. Sicer pa grem stavit, da veš, kako veliki - mali so najboljši svetovni igralci, hja nekaj takega, kot ti - a ne pozabi, ti še boš rastla kakšnih 5 let! Imej se rada, mi te imamo, že zato, ker si tako pogumna, da o tem pišeš tule. ajd, vanjatajnsek

23. apr 2007 18:38

Mlada kuharca, vem da je v tvojih letih težko verjeti. Tudi jaz sem okoli 158 cm in za nič na svetu ne bi več zamenjala svoje postave za katerokoli drugo! Ti samo pazi, da se ne zanemariš z leti. Da izgledaš kot 10-letica? Tudi jaz sem v tvojih letih ker sem bila prav pošteno suhcata, a z leti je to prednost, saj izgledaš mlajša. Pa poglej hrvaško pevko Danijelo, pa Kylie Minogue (tako nekako se zapiše) pa še in še. Žena od Will-a Smitha meri 152 cm pa je res luštna in zelo ženstvena! Lahko da boš kljub vsemu še zrasla, lahko , da ne, a privlačno samozavestno mlado damico lahko vedno narediš iz sebe. To bodo opazili, centimetre pa ne! Verjemi!

23. apr 2007 18:50

No glede velikosti moram pa tudi jaz kaj povedati saj sem s svojimi 153,5 cm majhna. Stara sem 15 let in verjemite mi ni mi bilo lahko. Vse skozi so me izzivali ker sem majhna, posebej ena zdravnica me je poslala na slikanje zapestja in rekli so da če ostanem v bolnici bodo ne vem kaj naredili z menoj. No, tega nisem hotela saj sem se priznam bala ostati tam. Čeprav to odločitev včasih obžalujem (priznam) sem vseeno kar srečna. Naučila sem se postaviti zase in sedaj se še sama včasih norčujem iz svoje majhnosti. Čeprav mi je bilo včasih zeloo hudo in sem jokala in ne vem kaj vse. Sem sedaj pravzaprav ponosna nase ker se razlikujem od drugih in nisem taka kot vsi drugi. Pa tudi mislim da je moja velikost povezana z geni saj je mami velika 155 cm pa tudi babica je majhna in moja prababica je bila menda tudi majhna. Tako da vsi ki imate tak problem probajte kot jaz. Mislim da sem srečna, čeprav velikokrat zavidam marsikomu tiste cm. Lep pozdrav! tamalaursa

23. apr 2007 19:23

Naj priznam, da imam omenjih 158 cm že od 12 leta, ja , takrat sem bila druga največja v razredu.In zdaj čakam nadaljnih 38 let, da zrastem še kak cm, jih ne bi zavrnila, da se razumemo. Potem pa ni šlo gor niti cm več. V najstniških letih se pač sekiraš, če ne zgledaš, joj, saj sploh ne vem, kako moraš dandanes zgledati.

Zapestja slikajo zaradi ugotavljanja, v kaki fazi je rast. In ne naredijo nič hudega in bolečega. Me nismo majhne, me smo nizke rasti in velike v masričem.

Sem pa nekoč prebrala, da je popvprečje v ameriškem senatu 185 cm.

Genov za velikost ni možno izbirati, lahko si pa vsak dan sproti izberete, kaj vas bo osrečilo. Še enkrat:

KLEIN ABER FEIN. ( Majhen, ampak fajni.)

Frina

23. apr 2007 19:31

ooo hvala vsem za tele spodbudne besed, res mi bodo pomagale! mogoče še bolj kot rast, me skrbi za moj razvoj, ki se mi je čisto ustavil! mislm, prsi in drugi spolni znaki! mogoče, ku ste že tak fajne, če bi mi lahko še kaj o tem svetovale? vsem že hvala v naprej, pa upam da vam ne težim preveč! mlada kuharica

23. apr 2007 20:21

Punce strup je v majhnih stekleničkah! Mlada kuharica: ne vem veliko o anoreksiji (razen takih osnovnih zadev),niti nimam kakih bližnjih izkušenj s tem. Po mojem mnenju je takole: verjetno je odvisno od tega, kako dolgo so trajale te motnje. Mogoče se ti je zaradi bolezni pač malo zamaknilo vse skupaj. Pa če si še vedno zelo suha, mislim, da ne moreš pričakovat nekih hudih oblin. Pusti času čas. Si šele dobro zakorakala v pubarteto in nekatere se pač razvijejo prej, druge kasneje. Se mi pa zdi, da bi mogoče moralo biti pri tebi na prvem mestu, da paziš da ne boš spet imela kakih motenj. In ukvarjanje in gledanje "kaj pa zdej ne štima" ti ne bo ravno koristilo. Če še nimaš mesečnega perila oz. ti je izostalo pa mislim, da bi se ti moralo sčasoma vse poštimat. Pa če boš imela manjše prsi... Pa kaj potem!! Imej se rada! Pa še tole: če boš imela še kdaj kake probleme, mislim, da boš tu na kulinariki našla veliko ljudi, ki ti bodo z veseljem prisluhnili in ti po svojih močeh pomagali. http://www.spolnost.com/index.php?page=samopodoba_3 vanya

23. apr 2007 20:40

Prepusti času čas.

Imaš še kar nekaj rastnih  in razvojnih let pred sabo. Nekateri pač dozorijo prej, nekateri kasneje, a mlad človek ima kakorkoli je, vedno problem sam s seboj.

To je čas, ko se še iščeš in mediji so neusmiljeni. Nalagajo  modni trend tam, kjer lahko naredijo največ škode.

Ko sem bila jaz mlada, je bila v modi (manekenka) Twigi, suha kot ploh in popolnoma brez brsi. Ta moda je trajala kar nekaj let in ne moreš si misliti, kako smo se počutile dekleta, ki smo pri dvanastih nosile moderček št.3-4. Katastrofa!!! Tehtala sem 47 kg, prsa pačisto ven mode. Najhujše so bile opazke sošolcev in (takrat so bili za mene 30 letniki stari) raznih tipov .......... brrrr! Ovirale so me tudi pri športu - trenerja pa še bolj. Takrat bi bilo najbolje, da jih damo odrezat, danes pa, da si   .... No, zdaj sem v modi, pa leta niso prava. Nikoli ni prav!

Veš kaj, glavno je, da rasteš po pameti v zdravo, veselo dekle. Sprejmi se tako kot si, vse ostalo bo prišlo samo po sebi( kaj ne veš, da so vse male stvari cort). Je pa res, kar sem napisala o vitaminu C.

Res spodbuja rast.

Lepo bodi in uživaj v danem,

 

 

kobra 1