23. apr 2007 14:49
Point zgodbe je, da se je zaradi velikosti sekirala moja visoka sošolka in se najbrž tudi zaradi višine svojega deda. Od moje srednje šole je več kot 30 let, prej navedeni užitki pa so sodobni.
Drugače pa mene nikoli ni nihče žalil zaradi velikosti, imam pa izkušnjo s prijateljičino hčero. Zdravnike je bilo težko prepričati, da z njeno rastjo nekaj ni v redu, precej pozno pa so odkrili, da ima Turnerjev sindrom in so ji dodajali tudi rastni hormon.
Otroci pa še zdaj žleht. Deklica je komentirala:" Če sem majhna, me vsi zafrkavajo, tisti, ki pa nič ne znajo, jih pa nihče ne žali." Ker je bilo v razredi več deklic z istim imenom, so jo učitelji ločili s pridevniko "mala ". Odličnjakinja v vseh predmetih vsa leta , ki ji je učiteljica za telovadbo kljub njeni žilavosti in nespornemu trudu dala "u", ker ni dosegala pričakovanih rezultatov. Otroci so jo izločili iz igre med dvema ognjema, ker se je sicer spretno izogibala, zbijati zaradi manjše fizične moči ni mogla. Neke počitnice je preživela pri meni, s poudarkom na Med dvema ognjema, kjer je ves čas samo zbijala; pravila sem določila jaz, saj deklica ni imela priložnosti,da poskusi vreči žogo tako daleč.
Kar se tiče velikosti, mi pa je všeč komentar, ki ga je izrekel Bojan Emeršič, ko so ga vprašali, če ga ovira majhna rast:" Klein, aber fein!"
Frina