12. apr 2007 19:00
Pred časom se mi je bred blagajnami Špara obrnila samsonaitova torbica brez statike( se ves čas obrača) in moja čarobna vsebina se je sredi največje frekvence razsula pod noge kupcev. Stala sem na visokih petkah, v pretesnem kostimu, dolga ogrlica se je zatikala ob gumbe jakne in počasi pobirala vsebino torbice. Pomilujoči pogledi, radovedni pogledi. Z zadovoljstvom sem se spomnila, da vzdržujem red v torbici prav zato, da mi ne bi bilo nerodno, če se mi sesuje ( takrat se mi je prvič). Če bi se obrnila torbica moji mami, ki torovi cele bisega nepotrebnih in razmetanih stvari, bi jo zatajila ko Cankar, ali pa bi se pogreznila od sramu.
Nekoč sem prebrala, da je v ženski torbici kot v ženski glavi. Tumpika, pa ja tam ne razbiš več luči?
Frina
