Premajhna teža

Pozdravljeni!

Imam desetmesečno hčerko, ki je za svojo starost prelahna (7kg). Je res malo, kakor se ji zazdi. Kakšen dan še kar, kakšen dan skoraj nič (dojenje: beri crkljanje, pa kakšna malenkost zraven).

Pediatrinja pravi, da se mora zrediti, napredovati. Ta zahteva naju malo spravlja s tira. Sama se zavedam, da hčerka mora jesti zdravo, kalorično hrano. Zato ji tudi pripravljam raznovrstno hrano, obenem jo zabavam, da bi jo zamotila pri hranjenju. Rezultatov pa skoraj ni. Hčerka se najbolje prehranjuje, če ji pustim svobodo. Mislim, da jo psihično s svojo vsiljivostjo hrane ne obremenjujem, saj ji dam mir, če noče jesti. No, nekajkrat sem jo poskušala siliti, da bi jedla, pa je štrajkala cel dan.

Ima kdo kakšen dober nasvet? Ali kakšno preizkušeno hrano, ki se je obnesla pri vašem otroku? Hvala za nasvete.

Maja

1. mar 2002 23:47

Joj, kako rada bi vama pomagala, ampak imava midva z Adamom ravno nasprotni problem Star je 6 mesecev in ima dobrih 9 kg (rodil se je z 4,8 kg). Vama pa iz srca želim, da bi našle kakšno rešitev Srečno! Sycia

2. mar 2002 11:10

Pozdravljeni, res ste v tezavah. Ocitno bo vasa hcerka bolj suha. Bistveno je, da je zdrava. Upam vsaj, ker niste nic napisali. Moja mlajsa je zrasla ob kakavu. Ni bila ravno jesca, tako, da sem se znasla na tak nacin. Tudi vi boste nasli svojega, morda bo lazje, ko boste nehali dojiti. Veliko srece in uspehov pri prehranjevanju.

2. mar 2002 18:41

Balti, meni so povedali, da je (vsaj v zadnjem času) treba začeti s kakavom, čokolado, oreščki, itd čim pozneje, ker lahko povzročajo hude alergije. Dobro, da je bila tvoja hčerka "odporna" na kakav. Majdaa, čim delj poskusi dojiti... sicer je pa že to, da sta zdržali do desetih mesecev vse hvale vredno... Mogoče bi pa res lahko poskusila z adaptiranim mlekom, ki se ga da zmešati tudi v "večji koncentraciji". Sicer pa je že toliko stara, da bi lahko - po besedah zdravnikov - jedla že vse. Poskusi najti jed, ki ji najbolj diši. Težko dajem nasvete glede stvari, ki je nisem nikoli doživela. Ne vem, a pediater nima nobenega predloga? Srečno Sycia

3. mar 2002 18:59

Pozdravljena Maja! Moj mož je zdravitelj (Heilpraktiker) in ima v Nemčiji svojo ordinacijo, kjer zdravi predvsem paciente z alergijami. Iz njegovega pripovedovanja vem, da otroci, ki še imajo pravi prvinski občutek za hrano, včasih sami začutijo, katero hrano "lahko" jejo. To pomeni, da zavračajo hrano na katero so alergični. Nočem povzročati panike, dejstvo pa je, da ima v Nemčiji vsak tretji (!) otrok alergijo. V Sloveniji na srečo še ni tako hudo, jih pa bo zaradi onesnaženosti okolja vedno več. Bodi previdna s hrano kot je mleko, pšenica in različni oreščki, prav tako agrumi (limone, pomaranče). Še vedno ostane zelenjava in sadje, ki ji bo dalo potrebne minerale in vitamine. Tudi moj mož je bil kot otrok zelo suh (kar je še vedno), pa je vseeno zrasel na 1,8 m. Ja, in imel je alergijo, nevrodermitis in astmo. Pozdrav, Helena

4. mar 2002 10:01

Hvala lepa, Helena To so dobre informacije tudi zame LP Sycia

4. mar 2002 10:12

Majdaa, kot prvo je vprašanje kakšna je bila otrokova porodna teža. Nekakšno pravilo je, da se teža v prvih 6 mesecih podvoji, do konca prvega leta pa se PT potroji. To je pravilo iz knjig, je pa pomembno poudarit, da je razvoj vsakega otroka individualen, in da ne spremlja nujno razvoja iz pediatričnih učbenikov. Druga pomembna stvar so krivulje rasti (najdete jih tudi v različnih revijah za starše, ne samo v učbenikih). Torej, če je otrok ves čas na neki svoji krivulji (čeprav je na 10-ti, ali 90-ti percentili - kar pomeni, da je med 10 procentov najlažjih ali najtežjih otrok), pomeni, da se normalno razvija. Nismo pač vsi enaki in nismo vsi povprečni. Če je Vaša hčerka zdrava in se psihično in motorno lepo razvija, ni razloga za zaskrbljenost. To sem zapisala kot zdravnica. Zdaj pa nekaj besed kot mama (imam 2 fanta - 1 in 3 leta): Tudi moj starejši fant je zelo malo jedel in vem, kako nesrečni so starši ko otrok ne je. Tudi jaz sem ga zabavala in prepričevala, pa je vse skupaj slabo zaleglo. Dojila sem ga do konca prvega leta (in vsekakor bi Vam svetovala, da tega ne prekinjate, čeprav se Vam zdi, da se hčerka samo crklja. Gotovo tudi precej poje, ker očitno ni lačna. Ni pa z dojenjem treba pretiravat in je eno leto, ali kakšen mesec več čisto dovolj). S časom je začel bolje jesti, čeprav še danes ni veliki jedec in mlajši včasih poje več od njega. Mislim, da ste na dobri poti - ponujajte ji različno hrano in tako boste najlažje opazili, katero hrano ima najraje in ji potem to lahko pogosteje pripravite (seveda je treba zdržati raznolikost). Lahko ji pripravite tudi mlečne kaše (z adaptiranim mlekom). Mislim pa, da ni treba uvajati preveč sladkorja (keski in druge sladkarije), ker se na ta način pridobi samo prazna energija in slabe navade. Lahko se s pedijatrinjo posvetujete o nadomesnem vitaminskem preparatu (B vitamini med ostalim spodbudijo tudi apetit) in železu. Glede oreščkov, čokolade in agrumov pa napisano popolnoma drži, tako, da je z njimi treba počakati. Upam, da sem Vas vsaj malo potolažila. Lep pozdrav, Nina

4. mar 2002 12:05

Sycia, kako je s cokolado in kakavom pri drugih otrocih ne vem. Moja je bila nejesca. Zavracala je trdo hrano, tako, da nisem imela kaj prevec na izbiro. Z zdravnico sva pretehtali, da je korist vecja od tveganja. Tudi med kakavom sva izbrali tistega, ki ima najmanj alergenov. Alergije ni dobila in se vedno popije od 1/2 -1 litra kakava na dan, se najraje zvecer. Pa kaj cem, prepovedati? Na jesce otroke in lp. Balti

4. mar 2002 23:46

Balti, no, iz prej napisanega nisem mogla vedeti celotnega ozadja problema. Veseli me, da tvoja hcerka nima alergije. Prejsnje generacije smo bile bolj odporne. Nevmesno vprasanje: ce pije kakav zvecer, nima potem nocnih mor? Zase vem, da sem jih imela po kakavu/cokoladi. na ravno prav jesce otroke! Sycia

5. mar 2002 9:25

Draga Majdaa! Prav zaradi tvojega pisma sem se vpisala v forum in ti moram pomagati!! Hec je, da sem že kar nekaj časa na svetu in je moja mama imela prav takšne probleme kot ti. Sama imam tri otroke in NIKDAR nisem ponavljala napake svojih staršev. S hrano so me namreč tako obremenjavali, da me je bilo celo otroštvo najbolj strah, kdaj bo treba jest. K sreči prav zaradi tega še dandanes nimam problemov z odvečnimi kilogrami. Zato ti toplo polagam na srce: otroka nikoli ne sili kaj naj je, je naj kar mu prija in kadar mu. Mislim, da zadnje čase pediatri čisto preveč "serejo" s prehrano. Lastne izkušnje: pri mojem prvem otroku so pri 6 mesecih že lajko jedli vse, pri tretjem, ki je zdaj star 4 leta pa do 6 mesecev samo razdredčeno mleko. Prazen žakelj pa ne stoji pokonci... Moj predlog: daj otroku tisto, kar ješ ti in ko boš ugotovila, katero hrano bo imel najraje, ne bo več problemov. Lep pozdrav! tanja marguč

5. mar 2002 9:32

Hojla Sycia, jaz sem tudi mnenja, da so bile prejsnje generacije bolj odporne. Kaj pa vem. Mogoce smo tudi me mame malce krive. Morda pa otroke prevec "cuvamo" pred vsem mogocim in so prevec scrkljani. Ne, mojo hcer more ne tlacijo, ravno nasprotno. Ponoci se zbudi in zahteva se 1/2 l kakava. Ponavadi ga pripravim kar v tisti cutari od Isostarja. Dve taki, nekje od 20.00 do 7.00 zjutraj. Nikakor je ne morem odvaditi. In tako je ze 7 let in verjetno bo se naprej. Sicer se bojim za zobe, ker je v kakavu kar precej sladkorja, vendar ni druge resitve. Sicer ji pa lahko pogledam skozi prste, ker ne je sladkarij oz. jih sploh ne mara, pije pa samo vodo, ob redkih priloznostih pa se caj. Spominjam se obdobja okoli enega leta starosti. Za mizo je sedela v svojem stolcku trip trap. Na mizi je bila vedno steklenicka s kakavom, ki ji je bila seveda na oceh vendar nedosegljiva, poleg pa se kroznik s hrano. V eni roki sem drzala steklenicko, v drugi pa zlico. Poskusaj si predstavljati. Se danes mi gre na smeh. S steklenicko sem se priblizala ustom in ko jih je odprla je v usta dobila zlico, za zlico pa se kakav. Samo tako sem jo pripravila do tega, da je kaj pojedla. Danes je cela babnica, ki ima sicer alergijo, vendar ne na hrano ampak na macjo dlako. Vsaka mama mora resitev poiskati sama, ker edino mati dovolj dobro pozna svojega otroka. Zdravega otrocicka in lep dan tebi in vsem ostalim. Balti