1. apr 2007 16:53
Kot je v enem prejšnjih postov napisala CIla: ko vse, kar nakupimo, seštejemo, je strošek približno enak.
Splošno znano dejstvo je, da imajo vse prodajalne v ponudbi določen odstotek najbolj iskanih artiklov po nižji ceni od konkurence (ampak le za določen čas in občasno), ostalo po enakih ali celo dražje. Pač računajo na to, da tisti, ki ga z oglaševanjem zvabijo k sebi zaradi cenejšega mleka in pomaranč, kupi še tri jogurte in dva šampona ter mehčalec, ki pa so držaji kot pri konkurenci. In obratno, jasno. Kajti odstotek tistih, ki hodijo s svinčnikom in papirjem v roki od trgovine do trgovine in kupujejo v vsaki le tisto, kar ponujajo kot najcenejše, je prenizek, da bi računali na njih. Kar bi verjela, ker je tudi moj čas preveč dragočem, da bi ga zapravljala z dirkanjem po trgovinah in iskanjem najcenejših artiklov, kaj šele, da bi se od trtovine do trgovine vozila z avtom.
Zato imam svoj sistem kupovanja: v točno določenih trgovinah kupujem točno določene izdelke, ne glelde na trenutno akcijsko ponudbo. Le pri Sosedu in Intersparju opravim večje nakupe, občasno tudi pri Tušu, ker se v tem našem pač počutim kot doma (čeprav večkar nimajo vsega, kar potrebujem).
Tuje verige cenejših prodajaln - nekoliko poznam dogajanje v njih glede zaposlovanja, in imam pomisleke. Čeprav tudi naši delodajalci niso biseri, vsaj glede na določena početja (poizvedovanje pri osebnih zdravnikih in aroganca, ker zdravnik po telefonu in ne osebno ni hotel poročati o zdravstvenem stanju prodajalke na bolniški). V nekaterih sistemih imajo zaposleni več zaščite kot v drugih zavoljo sindikata (Mercator), je pa gotovo najtežje prodajalkam pri manjših zasebnikih (neredno plačilo, neplačevanje prispevkov in posledično težave z zavarovanjem in delovno oziroma pokojninsko dobo, dopsati, regresi, nadomestila za bolniško...). Zgodbe so različne in večplastne, nič ni črno-belo.
Grem pa pogledat v vsako prodajalno, ker sem firbčna in nakupovalni manijak. ŠLa bom tudi v Lidla, ker me zanima, kaj imajo na policah, nekaj bom gotovo dala v voziček. Za Hoferja že od nekdaj, ko smo še več krat hodili v AVstrijo, vem, kaj tam kupim (bele klobasice, ki jih pri nas ni, pa debrecinke, dve vrsti čistil in še nekaj malenkosti), Eurospin pa mi nekako "ne sede", tudi Hardi ne.
Radovednost me pač odnese v vsako trgovino, to je res, me pa v mnogih potem dolgo, dolgo ne vidijo, ponekod sploh nikoli več.
Mamamia
mamamia