29. mar 2007 13:08
Ko sem prebrala Vendelinino gledišče, mi je še bolj jasno, zakaj se ljudje neznasko bojijo življenskih situacij, v katerih bi morali nekaj povedati. Jasno mi je tudi, da je kruh komika v podalpski deželi trd, ker nekateri zahtevajo na ZASEBNIH zabavah tako profesionalnost, ki jo komaj zmorejo iz državne blagajne hranjene prireditve.
Ljudje ne maramo enakih tort, ne maramo enake glasbe in ne maramo enakih zabav. Ob tej priložnosti je potrebno slediti predvsem interesom in pričakovanjem SLAVLJENCA. Zato naj te stvari pripravlja tisti, ki ga dobro OSEBNO pozna. Gostje pa se morajo prilagoditi tudi edinemu okusu torte, ki je ne morejo izbirati, edini glasbi, ki je na razpolago in edinim spremljajočim dejsvnostim.
Če v kotu čemi ena sama oseba, ki vleče štrule zaradi nepopolnosti in spodrsljajev, saj sama zna to opraviti bolje in zares perfektno, pri tem pa se do popolnosti spozna prav na vse stvari na tem svetu, naj ta osebek ostane doma. Iz spoštovanja do slavljenca, ki mu pa le naj prej pošlje svoje popolno voščilo in darilo. Samo, za božjo voljo, naj ne sveti s svojo avreolo popolnosti in nezadovoljnosti med ljudmi, ki so prišli iz spoštovanja do slavljenca, kar pa je tudi glavni namen.
V svoji otroški nepopolnosti sem stala na kuhinjskem stolu in vadila besedilo, ki se je zače: "Dragi tovariš Tito ...", neke pomladi, ko naj bi predala šopek ljubljenemu maršalu. ( Mimogrede, pionirska uniforma, kapica in krilo oz. hlače, so sive in ne temno modre.) Brez strahu. In ni me zmedla skupina razjarjenih delavcev v mehanični delavnici, ki so me postavili na lesen zaboj, da se je bolje slišalo in videlo, zaboj pa namestili točno tako, da mi je sonce sijalo naravnost v očmi, da sem s težavo brala spremenjeno besedilo Stauta in Samoupravnega sporazuma o zdrževanju dela delavcev, s katerim se zelo očitno niso strinjali in me je bilo na smrt strah, da se bo zbor delavcev spremenil v štrajk. Dva pomembna mejnika v moji zgodovini nastopanja, ki se mu danes večina le prizanesljivo nasmeje.
Za mano so nastopi na prednovoletnih zabavah, znani po dobri organizaciji in programu, saj se je celotni diplomatski zbor vrnil na dvor prav zaradi teh zabav. Danes jih ni več, glavna organizatorka se je upokojila, drugi pa smo odšli drugam.
Sem resna gospa v srednjih letih in pravzaprav nisem več pripravljena v narodni noši prepevati priredbe pred publiko,plesati , oblečena v snežinko. V resnici na nekaterih zabavah s strahom pričakujem umotvore humornih vložkov.Strpno sodelujem in to je MOJ prispevek zabavi.
Če ne sodeluješ na slabih zabavah, kako pa veš, kake zabave pa so dobre ?
Zato Dasha, pogumno naprej, verjamem, da boš dala od sebe najboljše, pa ne oziraj se na druge.
Frina