Abraham-skeč

imam eno veliko prošnjo... do sobote morem sestaviti en skeč za abrahama (strica). nimam veliko izkušenj s tem , zato nevem kako se ga naj lotim. z mamo sve si zamilsili par for: nekaj v povezavi s kolesarjenjem in nogometom ker ima to pač rad. vendra bi rabila še kakše ideje, naloge, kako ga sprejeti med abrahamce. kake prisege, posebne nalge.... a ima kdo kaj več izkušenj a tem? bi lepo prosila, če mi pomagate s svojimi idejami. vsaka ideja je dobrodošla. edino bi iz skeča izključili kaj povezano z alkoholom (ker ga slavljenec ne pije). če ima že kdo kak skeč sestavljen, mi naj pošle ZP.

lp, Daša

dascha

28. mar 2007 8:54

Vem, da so eni naredil neko foro z otroškim kolesom (ker je slavljenec kolesaril). Verjetno se je moral peljat z njim, sem že pozabila. Mogoče samo kot ideja... vanya

28. mar 2007 9:12

Mi smo, sicer na dekliščini, vendar fora je pa dobra, dali punci za zalivat en lonček z zemljo. Simbolika tega je bila kako bo ona vzgajala svoj vrt. V zemljo pa smo posadili lončke od fotografskih filmov s preluknjanim dnom. V lonček smo dali šumečo tableto na lonček pa nasadili kondom. Ona je morala to fajn zalivat, da so se tiste šumeče tablete razjezile in začele delat. Po kakšnih 30 sek so začeli iz zemlje rasti kondomi. Vse sorte barve in oblike. Ful dobro je izpadlo, moraš se pa malo prilagoditi človeku, da mu ni preveč neprijetno ob štosih. gaja 1

28. mar 2007 9:30

Daša, če človek ni kolikor toliko verziran v nastopih, vodenju prireditev (velja tudi vodenje šolskih proslav pa prireditev na poletnih izletih), če človek nima zadosti veščin v pisanju scenarijev (magari za uspešne šolske prireditve, programe za svatbe itd....), potem je bolje, da se tega ne loteva na tako pomembni zadevi, kot je praznovanje 50. rojstnega dne. Ker, če nimaš znanj in izkušenj, potem jih do te sobote zanesljivo ne boš dobila. Če nimaš smisla za komiko, potem se ti ne bo vsadil v dušo do sobote. Ta vlak je že mimo. Po drugi strani si pa nihče, najmanj pa nekdo, ki praznuje 50. rojstni dan, ne zasluži, da se mu pripravi program v stilu "kr neki, bi moral bit smešn sam ni". To že malo meji na nespoštovanje, nevljudno je pa zanesljivo. Vendelina jr.

28. mar 2007 12:49

Dascha, ponoči ti napišem na ZS celoten program (ki sem ga pripravila sodelavcu), da ne bo "kr tako neki", pa upam, da boš kaj izluščila iz vsega tega, tudi zaprisego Abrahamovcu ti napišem. galja

28. mar 2007 13:33

Vandelina tukaj ti ne dam prav. Vse slovesnosti, ki si jih napisala...nekako vsi pričakujemo, da so narejene na en profi način, ker je pač za širše občestvo. Tukaj pa govorimo o eni 50letnici, kjer bodo povabljeni domači, mimogrede, včasih je dobro, da "ni vse po reglcih", da se kdaj tudi kaj "ponesreči...važno, da je iz srca! Postavila sem se v kožo 50 letnika....in se krepko zamislila, mimogrede, pokvarila sem si dan, ker sem začela razmišljat o tem, da bom čez 4 leta stara 50 let.....to je bil zame pravi šok, spoznanje, ki je zelo kruto, Vandelina in vsi ostali, cel dopoldan se že ukvarjam s to mislijo... Ampak, da ne zaidem iz teme, zelo bom vesela, če mi bodo prijatelji, sorodniki, za mojo 50 letnico pripravili spontano zabavo, z igricami, ki bodo bedaste, vesele, prisrčne, neobremenjene,....ker si tudi jaz ne znam predstavljat, da je to ena ŠOLSKA ZABAVA, kjer govori ravnatelj, strogo, in me celo kaznuje, ker sem zamudila...življenje? Dascha, ko pridem malo ven iz mojega spoznanja, ti na ZS napišem malo igrc, ki se me na podobnih zabavah spravile v dobro voljo pa lep dan Petra 1 Sporočilo je spremenil(a) Petra 1 dne 28. mar 2007 13:33:54

28. mar 2007 13:42

lahko tudi vzameš 50 kos po 50 centov, jih na obeh straneh polepiš s seloteipom ( mora biti 2 cm širok) potem pa iz tega narediš kakšen govor. pat

28. mar 2007 15:12

Decembra sem v tajnem dogovoru s prijateljico pripravila program za slavje njenega moža, s katerim se tudi jaz odlično razumem. Slow food kosilo se je ob zvokih klaviatur zavleklo skoraj do polnoči. Pod budnim očesom prijateljice sem pripravila: izbor dogodkov iz leta 1956 v svetu in domovini, posebej pa izbor dogodkov iz našega lokalnega časopisa. Govor. Znamenitosti iz njegovega življenja s priložnostnimi darili. Na srečo imam zelo dober spomin. To je bil zabaven del, ki je bil opremljen z duhovitim komentarjem in z njegovim začudenjem. Brat mu je pripravil videopredstavnitev fotografij iz življenja slavljenca in nekaterih njegovih pisem, kartic. To so seveda akteriji komentirali, slavljenec pa se je tudi enkrat razjokal.

Pomembno je, da je predstavitev osebna, samo za slavljenca.

Dobil je tudi vzorno zapakirano kolekcijo kozmetike za Abrahamovce.

Na melodijo Che Sera, ki je na leto njegovega rojstva dobila Oskarja za filmsko melodijo, sem spisala pesem, ki smo se je poprej (skoraj) vsi naučili in smo jo nekjakrat zapeli. Bil je zelo počaščen, ko je izvedel, da je to premierna izvedba.

Kupila sem tudi malo  usnejeno žogo v Hervisu, na tisto pa smo se vsi podpisali z debelim flomastrom ( ne ga pozabiti kupiti!).Slavjenec  je namreč nogometni navijač.

Ko sem ga pred kratkim vprašala, kaj mu je bilo najbolj všeč ob praznovanju, je ustrelil kot iz topa: "Torta!"

Na moj predlog so v slaščičarni izdelali torto v obliki nogometnega igrišča z napisom Ime: Abraham - 5:0.

 

Ker ima slavljenec tudi dober spomin, ne dvomim, da bo maščevanje kmalu sledilo.Amaak moje slavje bo že nekaj prej, to si bodo zagotovo zapomnili. Da mi je vseeno, če dodajam leta.

 

 

 

 

 

Frina

28. mar 2007 15:29

frina bila bi presrečna, da bi mi naredila 50 letnico. kako lepo! smrk Petra 1

28. mar 2007 16:50

Sama sem morala na štirih petedesletnicah (strici, tete, sodelavci) imeti slavnostni govor in voditi program. Prvič je bilo zaradi tega, ker so se vsi ostali poskrili od treme in je izpadlo, pa daj ti, imaš kilometrino nastopanja, pa predavaš, pa vodička in kulturna animatorica si bila v študentskih letih. Potem so me pa še trikrat pregovorili in jaz, dobra duša, sem pristala. Na vseh je bilo več kot 100 ljudi. Na dveh je bilo super, na dveh sem pa iz petnih žil vleka, da je stvar stekla. Hočem reči, tudi, če imaš en program, ki naj bi vžgal in tudi če imaš publiko, ki ja bi jo poznal (sorodstvo) - še ni nujno, da stvar steče. Ljudje pridejo na take proslave različne volje in če so čudne energije (a ni bil še nihče na kakšni družinski zabavi, kamor je vsaj en par prišel malo skregan in sta se potem držala cel večer?) in če so čudne energije se je treba mnogo bolj potruditi. V scenariju (moraš imeti več rezervenih variant, če osnovna ne funkcionira) in izvedbi. Mora biti toliko zanimivo, da bodo vsi spremljali (ker je hudič, če ti malo motiviraš publiko, da naj sodeluje, vmes ti pa ena skupinica ves čas je, pije in se med sabo pogovarja - nedovoumen signal, da niti ti, niti igra nista posebej zanimiva), da ne bo preveč dolgo trajalo (ker dlje kot zadeva traja, več je verjetnosti, da bo napetost padla in ne bo več zanimivo) in da slavljenca pri tem ne smešiš (npr: napihovanje kondomov je čisto zabavna stvar na dekliščini, medtem ko na petdesletnici ne funkcionira, kot tudi štosi o domnevo usihajoči spolni moči niso posebej primerni). In kdor nima vsaj nekaj veščin iz tovrstnih področij (in v tem kontekstu sem rekla, da so tudi šolske proslave ok izkušnja), bo težko ravno na petdesetletninici zablestel v scenariju in organizaciji skečev. Težko kakšna stvar uspe iz prve. Ponavadi je treba večkrat vaditi. Bolj kot je stvar težka, več je treba vaditi.Zabaven biti je hudičevo težko. Recimo, vsi toliko hvalijo Jurija Zrneca - pri njemu izgleda vse tako spontano in tako enostavno: jasno, da izgleda, ker ima človek poleg izjemnega talenta za sabo leta vaj, leta nastopov, leta različnih izkušenj....Že vidim, bo kdo rekel, saj nihče ne pričakuje, da bo na enem rojstnem dnevu performans v stilu Jurija Zrneca. Jasno, da ne. Ampak tudi za rojstnodnevno zabavo mora biti glavni zabavljač nekdo, ki ima pred tem, ko se loti zabavati ljudi na rojstnem dnevu, izkušnje iz nastopanja pred ljudmi, mora vedeti, če ima zadosti karizme (zelo enostaven tekst: stopiš v sobo, polno ljudi in pogledaš, v kolikšnem času te bodo opazili, če te po 5-ih sekundah razen garderoberja ni nihče opazil, potem te karizme ni), da bo sploh prepričjiv itd itd. Pa saj ni čisto nič narobe, če nima vsak te energije (bogpomagaj, če bi jo imeli vsi, bi bila štala) in talenta - samo ni ravno posrečeno pričakovati, da bodo potem ad hoc poskusi zabave izredno uspeli. In ni posebej dobro za samopodobo, če si hotel narediti skeč, pa se ni nihče smejal. Tule sem že večkrat prebrala prošnje v stilu: mi imamo pa naslednji teden zabavo, nobeden od nas ni psoebej zabaven, radi pa bi se zabavali, ali imate kakšne ideje, da bi blo fajn? Me je že večkrat imelo, da bi odpisala: pa saj ni nič narobe, če niste posebej zabavni, glavno je, da se imate radi, držite se tega in ne poskušajte biti nekaj, kar niste. Petra1 pravi, da ni treba, da je vse po reglcih kot na šolski proslavi (pa ne katero osnovko si pa ti hodila, da ste imeli tako strog režim, tista z ravnateljem mi je najbolj špasna?). Če je šolska proslava oznaka za togost, potem se strinjam - ne sme biti togo na zabavi za rojstni dan. Samo, če stvar ni preizkušena, potem ipzade toga. Recimo, limbo dance je ena zelo enostavna zadeva za sproščanje vzdušja, ampak za limbo dance moraš vedeti, da se ga bo takoj lotilo vsaj pet ljudi, ostali pa se jim bodo prej-ali-slej pridružili. Če pa nimaš tistih prvih pet pogumnih, ti točka prpoade. Petra1, tudi praviš da bi bila ganjena tudi v primeru, da skeči ne bi ravno uspeli, ker bi ti bilo lepo ob misli, da se je nekdo potrudil. Petra1, let"s be honest. Ganjeni smo samo nad nastopi otrok. Oni so edini, ki so nepopisno ljubki, ko se zmotijo. Pa tudi, če koga pri petdesetih razveseli že samo to, da je zanj nekdo nekaj naredil (čeprav tisto, kar je naredil, v bistvu ni uspelo), potem se mi taka oseba izredno smili - ker v prvih petdesetih letih ni imela te sreče, da bi spoznala, da je najbolj normalna stvar na svetu, da ti nekaj narediš za ljudi, ki jih imaš rad in da ves čas to tudi dobivaš nazaj. Če moraš petdesetl let čakati, da sploh nekdo nekaj narediti zate.....bog pomagaj... Sem naredila eksperiment: Postavila sem se v čevlje petdeseletnika, ki je povabil sorodstvo na svoj rojstni dan. Kot petedeseltnik ne pričakujem veliko od tega rojstnega dneva (pobožno upam, da ne bom dobil kopice butastih ali pa kičastih daril), rad bi, da bi se ljudje lepo družili....in nekje na tej prireditivi mi dajo abrahamovo prisego in moje ne najbolj komično sorodstvo skreiralo en skeč, ki ga najbolje ne razumem, ampak mora biti smešno....PA NAJ HUDIČA ŽE NEHAJO! TO JE MOJ ROJSTNI DAN IN BI SE MORAL SAM IMETI FINO MED LJUDMI, KI JIH IMAM RAD, ZDAJ SE MORAM PA DELATI, DA MI JE TISTO SMEŠNO, ČEPRAV MI SPLOH NI IN SE MORAM NA SILO SMEJATI IN AFNE GUNCATI, OSTALI PA LEPO JEDO IN HRANO, KI JO ONI JEDO, BOM MORAL JAZ PLAČATI IN KAJ MI JE BILO VSEGA TEGA SPLOH TREBA!!! Hočem reči, moj petdesetletnik ni bil ravno ganjen..... Upam, da je Dašin stric bolj mil in prijazen, kot je moj namišljni petdesetlnik. Upam tudi, da ima Daša vsaj nekaj talenta (če že, kot sama pravi, izkušenj nima), da bo kolikor toliko prepričljiva na tisti petdesetletnici. Sporočilo je spremenil(a) Vendelina jr. dne 28. mar 2007 16:54:39 Sporočilo je spremenil(a) Vendelina jr. dne 28. mar 2007 17:02:29

28. mar 2007 21:23

Malo manj črnogleda bi pa tudi lahko bila Vendelina jr. Včasih spontane stvari boljše izpadejo kot načrtovane. Prosila je za nasvet in pomoč.... londonska rezina