21. okt 2007 13:34
Malo starejša tema, ki pa je pogosto aktualna. Na internetu sem smela z nekega Bloga tole. Zdi se mi zanimivo in se tudi v celoti strinjam z avtorico. Mislim, da se imenuje Sweety.
Takole piše :
" V zadnjih mesecih je šlo skozi moje "roke" kar lepo število študentov. In očitno jih bo šlo še nekaj, ker smo pravkar nekoliko (na srečo začasno) povečali kapacitete, kar pomeni, da spet rabim nove ljudi. Enkrat sem o tem že pisala, a prav moram še enkrat. Vsakič znova sem strašno razočarana nad današnjo študentarijo. Hudiča, govorimo o populaciji, ki naj bi čez nekaj let sodila v zgornjih nekaj odstotkov po izobraženosti. Govorimo o osebah, ki naj bi bile bodoči slovenski intelektualci, prihodnost naše države, nosilci našega napredka in razvoja. 
Ja, pa kaj še!!! Bull****! Za premnoge od njih je naravnost škoda denarja, ki ga je država iz davkoplačevalskega denarja porabila za njihovo izobrazbo. Nimajo znanja, nimajo vizije, nimajo samoiniciativnosti, iznajdljivosti, vztrajnosti. Večina jih je izbirala izbirne predmete za katere se govori, da imajo enostavne izpite in ne tistih, ki bi jih morda zanimali, jim razširili področja znanja in jim dodali konkurenčno prednost. Snovi se niso učili, ampak so na forumih jokcali nad sebičnostjo sošolcev, ker jim nihče ni želel poslati svojih zapiskov, starih seminarskih, vprašanj iz prejšnjih izpitov. Mar bi šli čim prej delati nekaj, čemur so dorasli. Res, prav super se nam piše... 
Dobrih in zanimivih del je malo in zato je povpraševanje po njih izjemno veliko. In vsi ti mladi ljudje, večinoma brez enega samega dneva resnih delovnih izkušenj, bodo na razgovoru - ne glede na to kaj imajo za ponudit - najprej vprašali kakšno je plačilo, koliko je prostih dni in če lahko kak dan malo prilagodijo delavnik ali manjkajo. Ko jaz dam oglas ven hočem, da se mi javijo na e-mail, ker nimam časa da bi vsakih 5 minut dvigovala telefon. Raje si potem vzamem eno uro časa in preberem vse maile ter pokličem zanimive kandidate. Zato bom zdaj z vidika delodajalca napisala nekaj nasvetov, za katere sem sicer srčno upala, da mi jih nikoli ne bo treba napisati, ker so tako zelo samoumevni, a sem se očitno spet zmotila...
Če imam na izbiro veliko kandidatov (kar jih ponavadi imam) in v oglasu piše, da naj osebe obvezno pripišejo kontaktno številko, ste lahko vsi sigurni, da prav gotovo ne bom kontaktirala nobenega bebca, ki številke ni pripisal. Niti slučajno ne bom odgovarjala na mail in prosila za nekaj, kar je bilo itak že v osnovi obvezno in nato čakala nekaj dni na odgovor. Če napišete v mail: "Zdravo! Zanima me, če je delovno mesto še prosto, ker če je, bi se prijavil." ste prav tako lahko sigurni, da od mene ne boste slišali nič drugega kot "za delovno mesto smo že našli primernejše kandidate". Niste mi namreč dali niti enega samega povoda da bi verjela, da ste vi oseba, ki jih rabimo.
Če piše, da je predpogoj dobro poznavanje dela z računalnikom in hitra učljivost novih programov, mi ne bi moglo bolj dolj viseti za vse vaše kelnarske izkušnje, briljiranje v prodaji modnih cunj in spretnosti v razvažanju s kombijem. Zgolj družbene norme me silijo da takemu človeku odpišem in se zahvalim za izkazani interes ter sporočim, da smo že našli primernejše kandidate, mislim si pa vse kaj drugega (npr. to, če me ima za budalo ali pa ima težave s funkcionalno pismenostjo in ne razume pomena besede "predpogoj"). Če pripnete vaš CV je zelo priporočljivo, da že v sam mail napišete nekaj uvodnih vrstic in svoje kontaktne podatke. Konec koncev ste pisali zato, ker upate, da vas bo ponudnik dela kontaktiral, kajne? Ne se torej potruditi skriti vaše številke nekam v footnote z mini pisavo na koncu fajla. Zna se namreč zgoditi, da se mi ne bo dalo igrati Indiana Jonesa v lovu za vašo številko.
Dodana fotografija je sicer močno zaželena, čeprav ne obvezna. Več škode kot koristi pa z njo naredite, če ste na njej taki kot da bi kandidirali za zmago na Glasujzame.com; tipi ala wannabe-jebach-vse-vas-bom-pref*** in dečve, ki se šibijo pod težo nakita z našobljenimi ustnicami in netreniranim jaz-sem-tok-lepa-da-si-me-morajo-vsi-želeti. In nenazadanje... Prav čisto zares me ne briga kako vas kličejo vaši dragi in drage ali kako se vam zdi cool, da bi vas klicali. Ko vidim email naslove ala mishkica84, fajter85, nInChYka in TomzyCool me popade smeh. Hint: ime.priimek AT gmail.com, hotmail.com, email.si, yahoo.com...
In še zadnja stvar... Še se vam kaj zakomplicira, se dela naveličate, dobite drugo delo ali zbolite, rešitev NIKOLI NI to, da enostavno ne pridete več in ne dvigujete več telefona. Veste, ljudje se med seboj pogovarjamo. In če bom kadarkoli kogarkoli slišala pri iskanju novih sodelavcev omeniti vaše ime, ste lahko prepričani da se bom hudo potrudila izpostaviti vašo nezrelost in neresnost. Morda presega vaše miselne kapacitete, ampak podjetja rastejo, se širijo... Zelo, zelo, zelo verjetno, bomo redno delovno mesto najprej ponudili nekomu, s katerim že imamo dobre izkušnje, katerega kvalitete poznamo ter je v praksi pokazal resen odnos do dela, zanesljivost in odgovornost. Kar se mene tiče se lahko vsi po vrsti razpočijo, ampak delo ni pravica. Če ste nesposobni in neresni si zaslužite biti brez dela! "
Konec navedka.
Upam, da je zdaj bolj razumljivo. F r i n a Sporočilo je spremenil(a) frina dne 21. okt 2007 13:35:00 Sporočilo je spremenil(a) frina dne 25. okt 2007 09:35:13
blažkaa
rimljanka 
