1. apr 2013 1:37
| rimljanka je napisal/a: |
Ja, kako pa potem preživite, če zaradi potovanja zamenjate časovni pas? Čoko, tvoje težave si povzročaš sama, ko si vsako jutro predstavljaš, koliko je tvoja "biološka" ura. Konec koncev, dokazano je, da se nastavljena notranja, biološka ura korigira glede na svetlobo/temo v okolju, kjer živimo. Meni je pa všeč, dan bo daljši, še kakšno uro dneva bodo ujeli tudi tisti, ki so dolgo, še dalj kot, recimno jaz, v službi. Je že res, da smo nekja dni morda malo prej zaspani, morda malo težje vstanemo, pa je tudi to bolj ali manj v glavi, kot rečemo. No, tako je moje mnenje.
|
rimljankaRimljanka, moj bioritem je pač tak,kaj češ. Zdaj je po novem že skoraj pol dve zjutraj, pa še nisem zaspana. Zjutraj bo pa kriza...
Tole o štimanju bioritma glede na svetlobo in podobno, pa hormoni in ne vem kaj še vse, kar dobro in v detajle poznam. Poznam pa tudi realnost. Moja dva otroka sta še premajhna, da bi imela lažje in težje vstajanje v glavi. Pa je vseeno eden vsako jutro pred 6.00 pokonci kot nov, drugi pa do 8.00 ne pride k sebi in ga moram dobesedno dvignit iz postelje, da vstane. In takšen ritem imata od rojstva ves čas, s prestavljanjem ure se ustrezno zamakne. Tako da...
Verjamem, da paše tistim, ki prihajate pozno iz službe, da je še svetlo. Meni, ko grem domov ob 20.00, je vseeno, ker od dneva tako ni več nič. Ko pa sem jutranja in vstanem ob 4.30, je zaradi premika spet trda tema in potem seveda težko pomislim, kakšen lep dan je zunaj.
Ampak glavno, da so dnevi daljši, pa je čisto vseeno, na katerem koncu se podaljšajo. Tega se pa veselim.
tulka
). Ponavadi rabim cca 14 dni, da se mi normalizira stanje. Pa zakaj za božjo voljo ne nehajo s tem prestavljanjem 
