Big brother

Veri  

član od: 21.10.2004

sporočila: 4272

21. mar 2007 12:16

Kristina je napisal/a:
Ampak Veri!Oprosti, ampak s tabo pa nikakor.Veš, ko sem se odločila za materinstvo, sem se zavedala tudi tega, kaj to s sabo prinese.Zame so moji otroci božji dar in JA, 100% obsojam mamo ki je pustila svojega triletnega sina samega in JA zame je slaba mati.Sem pač starokopitna, ozkogledih nadzorov...pač! Sicer pa sedaj, dokler še živiš življenje kot ptiček na veji, tega še ne razumeš- meterinsva namreč. Pa brez zamere Kristina Sporočilo je spremenil(a) Kristina dne 21. mar 2007 00:18:27
Nobene zamere, glede življenja kot ptiček na veji, ko si pol leta s pljučnico in noseča, bi sicer imela kaj povedat, ampak ajde, recimo, da tega pa ti ne razumeš, ker verjetno tega nisi doživela... Ja, se stirnjam, da so otroci "božji dar", čeprav ne verjamem v boga, ampak očitno se mu že nisem zdela tako slaba, da mi jih kljub temu je namenil. Ampak mislim, da RAVNO OTROKU najbolj škodiš tako, da se vsemu odpoveš, predvsem pa svojim sanjam, "zaradi njih". Ker otroci to vejo. In se počutijo krive. Poznam par takih primerov... Čeprav so oni najmanj krivi pri vsem skup, saj si niso oni zmislili, da jih bomo meli (no, po teoriji od moje sestre si dušica zbere starše, ampak ajde, recimo bolj realistično)... Zato se mi zdi, da to ni v redu. Da če si je tako zelo želela biti v bb, je boljše, da je šla za tisti mesec, kot pa da ne bi šla in bila doma depresivna in podzavestno jezna na otroka, ker ji je preprečil njene sanje... Seveda boš rekla, saj nismo jezne na otroke, ampak večina mam, ki se neskončno žrtvuje za otroke in je tako zelo ponosnih na to, to otroku tako ali drugače "meče naprej", ne direktno, pa vendar otrok to čuti... In zdi se mi, vsaj jaz sem taka, da če bi vedela, da se je moja ljuba mami čisto vsemu, kar si je želela, odpovedala zaradi mene, bi imela nad sabo neskončen pritisk - da moram zdaj vse te žrtve in pričakovanja upravičit... Da se ji bo splačalo... ker jo imam jaz tudi rada, torej je noče razočarat, torej moram bit tako dobra, da se bo vse žrtvovanje splačalo... To je grozen pritisk... pa ne reci, da otroci ne čutijo tako, ker ti povem, da dostikrat tako čutijo, vsaj tako so mi povedali nekateri, ki so se pod tem pritiskom zlomili (zato so pa sploh prišli do mene...) Tako pa vem, da je moja mami živela življenje približno tako, kot si ga je želela, da smo jo seveda omejevali, kot vsak otrok omejuje starše, ampak da ji nismo preprečili tistih par stvari, ki si jih je pa res želela. In sem ji ful hvaležna, da je šla takrat v Francijo. Mi smo se meli doma super z očetom, je krasen oči in se res ni mela kaj bat za nas. Pa takrat še ni bilo interneta in telefoni so bili dragi in je bilo tudi dokaj podobno kot v bbju, verjetno, kar se tiče stikov... Skoraj ne verjamem, da če bi otrok resno zbolel, da ne bi smeli poklicat mame iz bbja... Tega ne verjamem, ker ljudje niso brezčutni! To so posebne okoliščine in sigurno so not klavzule za to. Pa saj ga ni pustila samega!!! Bog vas ne mara, pa zakaj so mame toliko več vredne kot očetje, jaz bi brez svojega lih znorela, ko sem bila otrok! Koliko otrok pa živi (celo življenje) samo z mamo? pa se nihče ne zgraža, češ, samo z mamo je!!! Če ga pa mama pusti za 1 sam mesec samo z očetom, je pa vik in krik! Zakaj? Oče lahko ravno tako dobro poskrbi zanje in seveda sem svojega najljubšega izbrala tako, da mu popolnoma zaupam, da bo poskrbel za najine otroke, ko bojo (kmalu:), tudi če se meni kaj zgodi in me zgazi kak manijak na cesti in tudi če grem za 1 mesec delat v tujino (kar verjetno sploh ne bo moja odločitev, ker je v pogodbi za delovno mesto ta pogoj...) Zakaj bi se delala tako vsevedno in tako nadsposobno - samo zato, ker sem ženska? Zakaj bi bilo to, da brezpogojno zaupaš partnerju tudi svojega otroka tako zelo slabo? če si tega ne bi upala, si sploh ne bi upala imet otrok, ker nikoli ne vem, če ne bom šla za en mesec v bolnico in bojo ravno tako revčki sami - po tvoje, če je to, da si z očetom, sam... Veri Sporočilo je spremenil(a) Veri dne 21. mar 2007 12:26:19

Veri  

član od: 21.10.2004

sporočila: 4272

21. mar 2007 12:24

ežoj, saj veš, da jaz nimam problemov zaspat!;) Jaz se stisnem k fantu, pa zaspim v pol minute, če se ne potrudi, da me ohrani budno, seveda. Saj veš, da bolj malo spim, potem ne rabiš tvja, da te uspava:) Za poročila pa - ko bom našla način, da bom spremenila vse to, kar mi na njih ni všeč, jih bom gledala, da bom lahko pomagala, dokler pa ne vem, kako pomagat, je pa boljše, da sploh ne gledam. Se bi samo sekirala... Rajši čoham psa Se pa strinjam, da tv ni nujno slab, da včasih čisto paše kak film (zato pa mamo računalnike), da včasih paše pogledat kako tekmo, ampak tvje majo vsi, pa še veseli so, če prideš in je to potem družaben dogodek, tako da je že fino tak kot je. Če hočeva kaj res gledat, se lahko odpeljeva h komerkoli, ker itak vsi majo tv (no, razen mojega očeta, brata in sestre) in so naju v gl. vsi veseli (vsaj moja mami in njegovi starši,no;) je po moje tako boljše, dve muhi na en mah:) Pa res si moraš nekaj želet gledat, da se ti da it, ne buliš kar tako, to je prednost nasha, od lepih misli ne, od lepih dejanj pa že kar... Seveda moraš tudi delat, ampak kdo pravi, da je delo vedno muka - jaz bi zdaj dala marsika, da bi lahko šla delat... Verjamem pa, da je LAŽJE živet z lepimi mislimi... In če potem poskrbiš,da se nekater še udejanijo, potem je nekumu drugemu lažje živet (vprašaj mojega fanta, če ne verjameš) in on/a poskrbi, da je tebi lažje... Potem se vse zacikla in se svet lahko zelo lepo vrti... Kar znam popravit, popravim, kar ne znam, se učim in upam, da bom nekoč znala. Ni mi pa treba popravit vsega sveta, sem pa tja kak delček, je po moje čisto ok... Mogoče nisem tako ambiciozna, ker nisem imela tako popolnih staršev in mi niso dali tega hudega pritiska na rame, da moram naredit vse popolno... Sem jima neskončno hvaležna za to! Veri

stara  

član od: 12.10.2005

sporočila: 380

21. mar 2007 12:34

A bomo še kaj kuhale?? stara

Kristina  

član od: 13.1.2007

sporočila: 425

21. mar 2007 12:49

Veri se opravičujem, kolikor sem razbrala pričakuješ otroka?Čestitam!Ampak saj boš videla, ko boš enkrat mamica, bo otrok na prvem mestu, verjemi.Saj se strinjam s tabo, ampak oditi v tujino zaradi obveznosti, ali ne biti ob otroku zaradi bolezni ali druge višje sile, je nekaj čisto drugega, kot pa se prijaviti na resničnostni šov. Ko gre za otroke, sem občutljiva.Vzgajati otroka je nekaj prav posebnega, vzgajati dvojčke pa sploh.Zdaj sta sicer že večja, precej samostojna, razvijata vsak svoj karakter.In moram reči, da sem ponosna, ko vidim, da je to zato ker sem vedno tu, ko me potrebujeta in sem vredno prva, ki ji bosta pokazala svoje solze in smeh, zato ker sta tudi onadva prva zame.Ko sta bila še čisto majhna, smo bili pred zelo težko življenjsko preizkušnjo, ki je nebi privoščila nikomur, ko nismo vedeli, če se bomo iz bolnice domov še vrnili kot štiričlanska družina ali ne... Se strinjam popolnoma s tabo, da oče lahko skrbi zelo lepo za otroka in mislim, da bo tvoj partner odličen oče, hvalabogu, ampak nažalost so nekateri očetje manj "očetovski", pa ne zato, ker bi mame otroke preveč navezale nase, ne rečem pa, da tudi zato. No, pa smo spet čisto skrenili z osnovne teme Kristina

nike  

član od: 25.11.2005

sporočila: 522

21. mar 2007 12:55

jaz pa misli, kristina (sicer nisem prebrala vsega), da se kar tako na prvi pogled ne da sodit ljudi. vsak ima svoja stališča in svoje poglede na svet ter svoj način življenja. in mislim, da nihče nima od nas pravice, da kar tja v en dan nekoga označi za slabega (ali pa nekoga drugega, da živi kot ptiček na veji?!)- ker je pač naredil to pa to pa to, kar nam ni všeč. življenje pač ni tako preprosto. nike Sporočilo je spremenil(a) nike dne 21. mar 2007 12:56:09

Veri  

član od: 21.10.2004

sporočila: 4272

21. mar 2007 13:16

Kristina, ni se treba opravičevat, saj mi nisi nič slabega hotela hehe, sem mislila, da že cela kulinarika čivka o temle mojem otročičku, ko jo/ga skoz po zobeh vlačim, pa se še najde kdo, ki ne ve, hehe:) Se strinjam z nike, mislim, da zdaj tudi ti, da težko veš, skozi kaj je šel nekdo drug, dokler nisi v njegovi koži (ali pa zelo blizu njegovi koži)... In potem včasih človek napiše kaj, česar sicer ne bi. Se nam vsem zgodi. Sploh če je tema, ki nas osebno prizadane (vem, kako na nitiki je včasih z dvojčki, bivši fant in njegova žena sta izgubila obe dvojčici v 5. mesecu in nam je bilo vsem zelo hudo... ne predstavljam si, kako grozno je bilo njima, vem pa, da sem tudi jaz cel teden munjena hodila okoli zato... no, zdaj imata zdravo punčko!:) Tako da te razumem... Jaz samo mislim, da mogoče ni take velike razlike med tem, kar je naredila moja mami, ali pa kar bom najverjetneje naredila jaz in tem, kar je naredila ta mamica. Vsak ima svoje sanje in to, da otrokom pokažeš, da se da sanje res uresničit, je po moje največ, kar jim lahko daš... Več kot to, da se žrtvuješ... Ker jim daš pogum, zgled, da se da in pa tisti žar, optimizem, da se vse da... Moji mami ni bilo treba it ne v Ameriko ne v Francijo, zato se je sama odločila, čeprav je vedela, da nas tačas seveda ne bo videla, pa v ameriki tudi slišala ne... (no, takrat je bila samo sestra). Ampak ti rečem, ko ona govori, kaj vse so tam počeli, kako so se imeli,... meni je tako lepo! Za nič na svetu je ne bi hotela za to prikrajšati! Tudi otroci imamo radi starše! In hočemo da so srečni, tudi če kdaj malo na naš račun, tudi mi bi radi kaj žrtvovali za njih... Predvsem pa nočemo, da bi se oni ves čas za nas... NIkakor ne bi pustila, da bi recimo fant prenehal s športom zaradi otrok, normalno, da zmanjša aktivnosti, da bo mel več časa zanje, saj bi se sicer premalo videli, ampak nočem, pa da bi zato moral nehat... Moj oče je nehal plesat, ko sem se še jaz rodila, pa mam še zdaj malo slabo vest zato... No, na srečo bo zdaj na "stara leta" vse nadoknadil, pleše parkrat na teden, hehe Hočem rečt samo, da jim včasih več damo na drug način, ne tako, da smo ves čas z njimi (čeprav, kot sem nekje prebrala in se strinjam, da kakovostnega časa ni brez določene kvanitete, ker pač pride vse spontano), ampak en mesec ni tako zelo dolga doba, da bi otrok res trpel zato... Skoraj vsakemu se zgodi, da ima kak mesec tako gužvo, da otroka komaj kaj vidi, pa smo vseeno veseli otroci gor zrasli;) Veri

Mijan  

član od: 30.12.2006

sporočila: 554

21. mar 2007 13:23

Sama sem mama dveh otročičkov in zaradi ene take bedarije, kot je Veliki brat, sigurno ne bi hotela niti enega dneva odraščanja svojih otrok zamudit. Boš videla Veri, kako se spremeni mišljenje, ko je otročiček enkrat na svetu, ne le v trebuhu. Če bi že morala biti od doma službeno odsotna, bi s težkim srcem to potrpela, vendar na srečo mi ni potrebno zaradi službe po svetu letat. Tako, da te mame, ki je notri v hiši sploh ne razumem... Mijan

dj  

član od: 14.1.2003

sporočila: 445

21. mar 2007 13:24

Vendelina jr. je napisal/a:
Ladies and Gents, sama sem že enkrat izrazila svoj gnus nad restničnostnimi šovi. Prav tako sem izrazila svoje usmiljenje/sočutje do osebkov, ki dejansko mislijo, da se da z minimalnim matrom doseči slavo, žaromete in potem glamurno življenje do konca svojih dni. Have you guys some life and grow up! Tudi ne vidim, v čem je zanimivo gledati sleharnika, kako se čoha, lula in kaka in govori stavke, v katerih ni ločil.....Sploh pa me ne zanima, kako prazno življenje mora imeti nekdo, ki pristane na več kot en mesec (ali koliko to traja) na življenje z njemu podobnimi luzerji. A ljudje ne hodijo v šole, službe??? Vendelina jr.

 

Bravoooooo. Noben dodaten komentar ni potreben. Čestitam

Veri  

član od: 21.10.2004

sporočila: 4272

21. mar 2007 14:00

Mijan, saj ne pravim, da bi šla jaz v to, jaz že samo zaradi fanta ne bi šla, ker bi ga čiiiiisto preveč pogrešala - nama bo problem že tiste 3 dni v porodnišnici zdržat z obiski 3 ure na dan... kaj šele ko bo otroček. Niti pod razno si tega ne želim. Samo pravim, da če pa so to njene sanje, so pa pač to, ljudje smo različni... In je boljše, da jih izživi, kot da jih ne in se zato sekira... Nama je to bedarija, njej pa ni, njej so pa to sanje... Ko pravim recimo mojemu bratu, da svoje službe ne bi zamenjala za noben denar, se mi vedno smeje, ja, saj ne bi noben hotel menjat s tabo, pa če mu plačaš:) Njemu (pa še dostim) se zdi pa to čisto brezveze... Poznam par mam, ki so ves čas z otroci, pa se ves čas samo kregajo in se majo eni in drugi poln kufr... Potem je že boljše, da nisi ves čas z njimi, hodiš v službo in če je treba te pač kdaj ni, pa takrat ko si, se mate večinoma fajn, skregajo se itak vse družine kdaj;) jaz mislim, da ti ljudje niti niso šli not samo zato, da bojo slavni, bolj zaradi izziva... Mogoče sem naivna, ampak če si želijo slavo, pa naj jo imajo, jaz jim jo od vsega srca privoščim:) Sama ne bi nikoli hotela it v to in po svoje občudujem ljudi, da se spravijo na kaj takega. Veri

nike  

član od: 25.11.2005

sporočila: 522

21. mar 2007 14:15

LJUDJE, A VESTE, KAKO BI BIL SVET LEPŠI, ČE BI DRUG DRUGEMU PUSTILI DIHAT??? zakaj mora biti tako nesprejemljivo vse, kar je drugačno od našega mnenja/stališča? zakaj ne moremo spoštovati odločitve drugih, čeprav se mi ne strinjamo z njimi? in v čem je problem, če nekomu ustreza it na big brotherja ali pa ga gledat? meni sicer ne, ampak to še ne pomeni, da se mi zdijo tisti, ki jim, kaj slabši. pa toliko se govori o "strpnosti" in "toleranci"... nike

Kulinarična Slovenija ne odgovarja za vsebino foruma! Vse napisano je odgovornost piscev besedil.

Za pošiljanje sporočila v forum, morate biti vpisani v KulSlo. Kliknite na VPIS! Če ste že vpisani in niste prijavljeni se prijavite.


Forumi (vroče teme)

Kaj jutri za kosilo?Dragička
MOJ vrtmalaga
malo za hecanjica1998
Kaj danes za zajtrkjohana
Ločevanje živil 90. dni - 5. deldočka

Video recepti