21. mar 2007 11:31
Tudi pri nas je vse kar odnesemo v soboto k žegnu, strogo prepovedano. otroka imasta v košari tudi kaj sladkega, kar povzroča skomine kot nam odraslim mlečni kruh ali šunka :) tako se navajamo na vzdžnost. Kar se tradicije tiče: v petek barvamo jajčka in okrašujemo: na vrbove vejice obesimo jajčka in okraske, malce zdekoriramo tudi jedilnico (prtički in drugi zajčkasti in piščančkasti "kič", ki ga z leti pridobivamo, aranžma iz narcis, včasih so že tulipani). V soboto zjutraj prirpavimo košarice in gremo z otrokoma in možem k žegnu. Kot rečeno je vse iz košarice nedotakljivo do nedelje zjutraj. Popoldan pride še svakova družina in vse štiri deklice po grmovju iščejo darilca in sladkarije. Lani smo se vsi odpravili še na "križev pot" - kapelce na bližnjem hribu. Dokler otroci ne bodo dovolj veliki jih nevlečemo k vstajenju. Jaz se raje kot za v cerkev prostovoljno javim za pripravo zajtrka in moji deklici mi pomagata, tako da se okoli 10h z moževo družino vsedemo na tisti dolgi pretežki zajtrk žegnane hrane. Za kosilo kakšna juha, bolj za otroke, potlej pa kak izlet v naravo (Boč se kar prileže, če je lepo vreme). Drug dan pa imamo enako zadevščino še pri moji družini. Všeč mi je ta praznik, ker nas zraven božiča na nek spokojen način povezuje. pa še ni tistega komercialnega glamurja in zapravljanja za darila, ki pokvari vso spontanost. Toliko o naši tradiciji. Tole z delitvijo jajčka pa mi je zeloo simpatično! tabina