14. mar 2007 13:50
Mlada kuharica, karkoli boš naredila - mami bo vedno zelo vesela.
Mama je vedno zelo vesela že zaradi tega, ker otrok je, če pa kaj lepega naredi, je pa itak srečna do neba.
Drugače pa, ladies & gents, jaz praznujem 8. marec. Pa materinski dan tudi. Moje levičarstvo in agnostični ateizem zmoreta sprejeti vsak praznik, ki ima v sebi kaj pozitivnega. Edino, kar pogrešam je to, da naša kultura ne pozna Očetovega dne - kar se praznuje v germanski kulturi. Pa ne samo to, da ni praznika, v slovenskem zgodovinskem spominu in percepciji očeta nekako ni. Kar poglejte literaturo, ali pa kakšno drugo zgodovinsko izkušnjo:Očetje so bili v Ameriki in Evropi (ergo ekonomska migracija), ali so bili kakšni luzerji, ki so vse zapili (in skrajni ekstrem je potem še mlatil ženo in otroke) ali pa so bili kakšni totalno strogi mnenjski vodje, ki so se jih vsi bali. Življenje pa so vodile mame (pa ni treba samo Cankarja brati, ta motiv korajžne in vednosežrtvujoče matere je pogost), tako da je posledično prišlo do izenačevanje simbolov tako da je ženska=mati, mati=žrtvujoča se mati, iz česar sledi ženska=žrtvujoča se mati. O tem smo deloma razpravljali prejšnji teden na temi 8. marec.
Zanimivo pa je, da nikjer ni izenačitve moški=oče. V slovenski kulturi (v smislu, literatura, izročilo, običaji, pričakovane družbene funkcije) itak ni jasno, kaj naj bi oče počel. Kje hudiča je pa kakšen oče na "nivoju zadatka"? Jaz ga v kulturnih modelih ne vidim. Partljičev Ata je simpatično-komičen lik. Finžgarjev oče je avtoritaren (pajčevina-bi-me-držala-stil), na nacionalki je ena ponesrečena serija, ki temelji na tem, da se oče ne upa povedati, da je izgubil službo, še največji luzer je pa tisti model iz Lepe Vide, ki pazi otroke, medtem ko Vidin oče išče svojo hči, slednja pa išče svoj cvet-z-juga..
Hočem reči, da slovenski kulturni obrazci nekako ne nudijo dobrih nastavkov za to, da bi se oblikovala dobra podoba očeta (tole zveni tako rugljevsko). Kar je škoda. Ker si moški želijo biti dobri očetje, pri tem pa ne vedo, kaj se v resnici od njih pričakuje v dani situaciji, oziroma, kaj bi morali storiti.
Seveda so pa tudi izjeme. Moj oči je definitivno največji junak na svetu.....:)))))
Vendelina jr.