Doslej se nikjer nisem prebrala tako lepih misli o odnosu do kuhanja, kot sem jih odkrila v knjigi mednarodno priznane strokovnjakinje za makrobiotiko Wendi Esko. Med drugim je zapisala, da nas mora ob vstopu v kuhinjo prevevati ljubezen do nase druzine, prijateljev in drugih ljudi.Misliti moramo na zdravje in sreco, ki jo zelimo dati tistim za katere kuhamo.Hrana, ki jo pripravljamo, vpija naso Energijo in ce smo umirjeni in ljubeci, bo imela dobre energijske lastnosti.Hrana, ki jo skuhamo, ko smo zmedeni slabe volje ali celo jezni, pa bo na druge prenasala nase slabo pocutje. Prepricana sem, da v casu, ko vecinoma nimamo vec predsodkov pred spoznjani o dobrih in slabih energijah v nas in nasem okolju, zvenijo te misli zelo prepricljivo.V njih torej poiscimo potrditev pravilnega ravnanja ali pa spodbude za to, da z novim zavedanjem v prihodnje spremenimo kaj na bolje pri pripravljanju in nudenju hrane.Morda nam je pri tem lahko v pomoc tudi hudomusen recept za srecno leto , ki krozi med ljudmi....predlaga, da vzamemo dvanajst mesecev in jih skrbno ocistimo zavisti in sebicnosti ter razdelimo na dneve... Vsak dan pripravimo zmes iz ene tretjine dela ter dveh tretjin dobre volje in humorja. K temu dodamo tri velike zlice optimizma, zlicko strpnosti, zrnce ironije in scepec taktnosti. Dobljeno zmes bogato prelijemo z ljubeznijo, pripravljeno jèd okrasimo z sopkom drobnih pozornosti in postrezemo z dobro voljo in nasmeskom...
laurapazzini
