22. feb 2007 19:55
Čao, joj, mene pa ne ustaviš, ko vidim kje kaj dobrega na mizi...me nič ne briga, kaj si mislijo ostali. Prav zaprav mi gredo bolj v nos ljudje, ki jih je treba ful prosit. Res no, ma če nekaj postaviš na mizi, ja valda da si to njim namenil, ne pa za okras, no! Eni so glede tega res grozni. Pol pa sam mal poflekajo po krožniku, kao, oni so probal, men je pa kar slabo, kam bom z vsem ko bodo šli. Al pa ti ob pogledu na polno mizo začnejo o hujšanju in kalorijah...bljak.....folk, kje vam kultura, si mislim! Takšnih poznam kar nekaj. Ok, če res ne smeš, zaradi zdravja, al pa si res na dieti, ok, ne silim. Samo če je pa taka dieta, da potem, ko nihče ne gleda, recimo doma, pa hladilnik sprazne? Sej k sreči takšnih ni dosti, pa vendar. In če se povrh vsega še ful trudiš za nekaj - ja, res me prizadane. Enostavno pač uživam, če gostje uživajo ob mojih dobrotah in na koncu ostane samo kaka drobtinica...čeprav moj kolega pravi, da to lahko pomeni tudi to, da je bilo premalu in raje vidi, če kaj ostane na mizi. No, smo si res različni, kajne? Lep pozdravček, S.
ela
Ampak ker sem tako drobna, mi ni nerodno. Ljudje vsaj vidijo, da veliko pojem in da nisem sama kriva, da sem takšna kot sem.
Lep dan in veliko se smejte 
. Tudi jaz, kadar sem kje na obisku, poskusim vsako ponujeno stvar in poprosim za recept, če jedi ne poznam in mi je všeč. Se nikoli ne pustim prositi, da kaj vzamem z mize, ker vem, kako zoprno je meni, kadar komu kaj ponujam, pa s krožnika skoraj nič ne vzame. Se mi zdi, kot da bi bilo vse pripravljeno zanič. Pa sem prepričana, da ni, saj se verjetno vsaka kuharica za obiskovalce še bolj potrudi, kot bi se samo za domače.
