Bujta repa

11. feb 2005 12:10

11. feb 2005 13:01

12. nov 2012 11:28

Dragi moji,

da bere moja babica pri svojih 94 letih tele vase komentarje jo bo kap. Skuhala je toliko bujte repe kar je mi vsi skup ne bomo celo zivljenje (imela doma pravo prekmursko gostilno 40 let) ampak da bi le ta bila brez rdeče paprike pa pravi prekmurec beri goričancec tudi ne more verjeti. Ta način ki ga vi opisujete brez rdeče paprike sem letos poizkusila jesti v okolici Turnišča in verjermite ne seže do kolen pravi gorički bujti repi. Sem se pa pozanimala od kod le ta inačica brez rdeče paprike in odgovor je bil - Štajerska. Se pravi pa smo mimo prave Prekmurske bujte repe že šli. Se mi pa zdi da za vse tiste laike ki nimate doma babice z 80 leti izkušenj v kuhanju lahko pomgaga knjige Cilke Sukič samo naslova se ne spomnim ki dokaj točno zapisuje recepte za Prekmursko..Goričko kuhinjo.

Pa dober tek!

14. nov 2012 11:20

Draga moja mojcamojca,

z bujto repo je po mojem tako kot, na primer, s primorsko joto. Bujto repo smo pri nas kuhali včasih s proseno kašo, drugič z ajdovo, včasih z mesom, večkrat pa brez njega, vedno pa brez paprike. Tudi jota je pri nas samo kuhano kislo zelje s fižolom brez vkuhanega krompirja (krompir kot priloga gre posebej, priloga pa so lahko tudi žganci, kruh, celo riž ipd.), zaradi česar bi se najbrž kakšna zaprisežena primorska kuharica tudi križala. Ampak dokler stvari niso urejene kot, na primer, s kranjsko klobaso ali bogračem, recepti uradno zapisani in imena zaščitena, bomo pač kuhali po svojem okusu. In tudi potem, če bo vse urejeno, bomo še naprej kuhali po svojem okusu, le da bo to kisla repa s kašo in ne bujta repa ter kislo zelje s fižolom in ne jota. In katera je najboljša bujta repa na svetu (ali pa jota)? Zagotovo tista, ob kateri je posameznik gor zrastel, vse druge niso nič vredne.

Kot laik brez babice je to seveda moje osebno mnenje, za katerega dopuščam, da je tudi krepko napačno.

Lep pozdrav na Goričko in tudi vsem drugim!

14. nov 2012 12:10

Tudi Marija Fras v svoji knjigi o tradicionalnih prekmurskih in prleških jedeh v receptu za bujto repo navaja rdečo pariko.

Kar seveda ne pomeni, da ostali načini priprave niso pravi, in bi se strinjala z boorisovim razmišljanjem.

Mojcamojca, ni treba biti tako izključojoč, kot je razbrati iz tvojega pisanja; kaj pa če Štajercem bujta repa z rdečo papriko ni všeč in bi oni za tvojo rekli, da njihovi ne seže niti do kolen? Ker tudi njihove babice so verjetno bujto repo skuhale v ogromnih količinah, ki jih mi nikdar ne bomo. Torej, kdo komu ne seže do kolen?

Je potrebno včasih sprejeti dejstvo, da je v posameznih predelih "ta pravo"  lahko nekaj povsem drugega kot pri bližnjih sosedih.

Vsi smo občutljivi na babičino ali mamino kuhinjo. A ker na primer moja ljuba dragička s kulslo podvarak dela malo drugače kot ga je moja babica, ji zato niti v sanjah ne bom rekla, da nima pojma ali da bi se moja babica križala zaradi njenega načina priprave in da ji ne seže niti do kolen. Drugi kraji, drugi običaji. Ampak da to akceptiraš je potrebnega nekaj časa ali pa kak tak post na kulinariki.

14. nov 2012 12:13

In kateri je zdaj originalen recept za Bujto repo

14. nov 2012 12:25

Babičin.

14. nov 2012 13:34

Moja ljuba mamamia, kaj ne, tapravi recept je tisti, katerega polni krožnik z veseljem zmažejo in še malček zvočno komentirajo zraven        .

Skratka, saj ta in ta recept ni vendarle "ZAKON", da se ne bi smel spreminjati. Še zakone spreminjamo glede na potrebe, kaj ne bi šele en navaden recept.

Pozdravček!

14. nov 2012 20:03

Jap, njam njam je najboljši recept ...